Ljubljana državni kolodvor (Lj-gorenjski kolodvor, Lj-Šiška)

[železocestnik]

Ko smo prikazovali načrte tivolskega "trikota" iz leta 1916, smo prikazali samo del železniške postaje Ljubljana državni kolodvor /Laibach Staatsbahnhof/.

Ko so se odločali za gradnjo Rudolfove železnice so imeli v planih zgraditi postajno poslopje v Spodnji Šiški, kljub temu, da bi se proga priključila južni železnici na postaji Ljubljana (spomenica komiteja za izgradnjo železnice Ljubljana-Beljak iz leta 1868).

Da ta gradnja železniške postaje v Spodnji Šiški ni bila samoumevna, vidimo iz zapisnika o "političnem obhodu" železniške trase Ljubljana-Trbiž, ki ga je razpisalo trgovinsko ministrstvo na osnovi ukaza z dne 19.maja 1869, oziroma z odločbo deželne vlade z dne 6.junija 1869.





Povzetke teh komisij je objavil Jože Jenko v reviji Kronika, v članku z naslovom: 90-letni jubilej gorenjske proge.
Takole piše:
"Najprej je bilo treba rešiti vprašanje kolodvora v Šiški. Kajti po odredbi trgovinskega ministrstva z dne 19.maja 1869 ni bil v Ljubljani za gorenjsko smer predviden noben kolodvor. Toda zastopnik generalne direkcije meni, da bo to za to občino sčasoma potrebno, da ima gorenjska proga svoje postajne naprave v Ljubljani. Zato je nujno, da se predvidenim razmeram ustrezno pripravi postajni planum, kar je sedaj brez večjih težav mogoče. Upoštevajo naj se uvozi in izvozi do južne železnice z gorenjske smeri, da bodo loki merili najmanj 800 metrov in nagibi naj bodo do 2,5 promila. Tudi zastopnik generalnega štaba zahteva v interesu vojaških potreb, da dobi Rudolfova železnica, upoštevajoč važno ljubljansko vozlišče, svoje kolodvorske naprave. Zveza med obema edinicama naj bo v loku zgrajena in taka, da uvozi in izvozi iz Zidanega Mosta in Trsta ne bodo ovirani in da morejo vlaki brez nevarnosti voziti v smeri Ljubljana-Trbiž. Število tirov mora ustrezati prometni gostoti, zgraditi se mora nakladalna klančina, uporabna za stransko in čelno razkladanje in nakladanje. Če pa v Spodnji Šiški le ne bi bila postaja, potem naj bi odpravljala vlake s smeri Trbiža postaja Ljubljana. Zato je treba to odpravno edinico povečati in urediti tako, da ne bi prišlo do prometnega zastoja."

Poglejmo si projektirano postajo in progo v reambulančnem katastru iz leta 1869:



Osenčeno področje z rdečo barvo ob progi je v lasti železnice. Na desni strani proge iz Trbiža proti Ljubljani je projektirana železniška postaja, na desni strani pa kurilnica.

Hmm, zdej mi je pa jasno, zakaj je ona južna hiška (postajno poslopje?) na postaji Šiška tako obrnjena - ker je mimo šel sedaj manjkajoči tir proti primorski progi. Zgleda pa, da je že doooolgo tega, kar so tire ven pobrali, saj je vse poseljeno

Poglejmo si najstarejši načrt postajnega poslopja, da bomo videli položaj poslopja proti tirom...



Da vas ne zmoti postavitev načrta. Zgoraj je postajno poslopje na desni strani proge Trbiž-Ljubljana, spodaj pa kurilnica, ki tudi obstaja še sedaj (v mejah Železniškega muzeja Ljubljana).
Na načrtu torej piše na levi strani Laibach (Ljubljana), na desni strani pa Tarvis (Trbiž).
Vidimo, da je bila zgradba železniške postaje včasih vzporedna s tiri!

Poglejmo si še načrte za zgradbo poleg kurilnice, z vodno postajo in delavnicami...






Še nekaj fotk železniške postaje Ljubljana Šiška...
(fotografirano iz Železniškega muzeja Ljubljana)




Pogled iz smeri Ljubljana (levo je industrijski tir pivovarne Union)...




Pogled z industrijskega tira Union....
Včasih je bil tir proge Trbiž_Ljubljana vzporeden z zgradbo postaje.




Še en pogled na poslopje postaje...




Pogled v smeri Ljubljane...
Včasih je moral tir potekati nekako po asfaltirani cesti.




Zgradba postaje fotografirana iz dovozne poti k Unionu...




Še pročelje postajnega poslopja...




Včasih je potekala proga proti Ljubljanskemu kolodvoru tam, kjer je sedaj cesta (južno od bele zgradbe, sedaj so tiri severno od te zgradbe)




Pogled iz Ljubljanske smeri...
Tire so na severno stran te zgradbe prestavili verjetno leta 1960, ko so zgradili na Celovški cesti podvoz in prestavili železnico Ljubljana-Trst za kopališče Ilirija.




POglejmo še zgradbo kurilnice in zgradbe poleg nje v območju Železniškega muzeja Ljubljana.




Zgradba je res stara 129 let...




Dvoriščno stran pa so malo preuredili...




Za lažjo orientacijo pa še shema tirov iz leta 1916

odcep Kamniške proge...




postaja Ljubljana-Šiška in priključitev na južno železnico




Postavitev kretnic na severnem delu postaje Ljubljana državni kolodvor...




Na načrtu iz leta 1942 pa so vidne poleg sheme tirov tudi zgradbe...

[Anzee]

Zanimivo kako so bili tiri prestavljeni in kako je postaja siska izgubila svoj namen. Se ve kdaj je bilo zgrajeno poslopje na severnem delu postaje?

Na zemljevidu iz leta 1942 se vidi tudi cestni prehod preko gorenjske in kamniske proge (sedaj bi bil med Cernetovo in Jansevo ulico), ki je bil ukinjen ce se ne motim ob izgradnji Drenikove ceste. Obstaja o tem prehodu morda kaksna slika?

lp Anze

[cokla]

Spet eno zanimivo branje...


tnx.

[železocestnik]

Se ve kdaj je bilo zgrajeno poslopje na severnem delu postaje?

Sem že popravil...
Zgradba poleg kurilnice (desna zgradba), v kateri je bila tudi vodna postaja in delavnice, ima na načrtu datum 15.april 1879. Torej ni bila zgrajena skupaj s progo ampak malo kasneje...

[Anzee]

Zgradba poleg kurilnice (desna zgradba)

Mislil sem sicer tisto opecnato zgradbo z napisom Ljubljana-Siska, ki se nahaja neposredno ob mostu preko Drenikove ceste. Vseeno pa super da si dopisal se podatek o hisi ob kurilnici

[železocestnik]

O Rudolfovi železnici sta obširno knjigo napisala Dietmar Rauter in Herwig Rainer z naslovom: Ein Verkehrsweg erschliesst die Alpen, Band 2: Die Nebenbahnen der k.k.priv. Kronprinz Rudolf-Bahn. Izdala založba Thomas Mlakar, A-8755 St. Peter ob Judenburg leta 1998

Sem poklical g. Rauterja, ki je motor železniškega muzeja v Knittelfedu
http://members.e-media.at/eisenbahnmuseum-knittelfeld/ in sem ga vprašal, če lahko uporabim na forumu kakšen načrt iz njegove knjige.
Povedal mi je, da sodeluje z Železniškim muzejem v Ljubljani in da zelo dobro pozna muzejske lokomotive v Ljubljani.
Dovolil mi je uporabo načrtov s pogojem, da napišem zraven, ali je načrt iz državnega arhiva na Dunaju ali iz njegove zbirke.
Se zahvaljujem gospodu Rauterju za dovoljenje.

Se pa opravičujem za slabo kvaliteto skenov...

Poglejmo najprej, kaj je napisal v knjigi o železniški postaji Ljubljana-Šiška:

"Železniška postaja Ljubljana-Rudolfova železniška postaja /Laibach-Rudolfbahnhof/ je na km 101.844. Leta 1887 se je postaja preimenovala v Ljubljana-državni kolodvor /Laibach-Staatsbahnhof/ in pozneje v Ljubljana-Šiška (JŽ-km 566.80)...
Pivovarna Kosler (danes Union) je zgradila 20.4.1871 industrijski tir.
Predelave tirov so se vršile v letih 1876, 1878, največja sprememba pa se je zgodila s priključitvijo kamniške proge leta 1891. Potem pa se je samo še dograjevalo...
Danes je v rotundi s 15 mesti bogat muzej, kjer vas prof. Mladen Bogić s sodelavci rad popelje na ogled muzeja.
Razdelitevvoznega parka Avstro-ogrske monarhije, ki je bila podpisana 23.11.1921 v Portorožu, ima za posledico, da je mnogo lokomotiv avstrijskih državnih železnic, danes možno videti kot muzejske eksponate. Med drugimi tudi serije: 229,629, 270, 80,81.

Proga se nadaljuje do ljubljanskega južnega kolodvora /Laibach-Südbahnhof/, ki je bil postavljen 17.septembra 1849.
Na km 101.993 je voska zgradila priključek na južno železnico (Tivoli Schleife). Priključek je bil na južni železnici pri km 433.195 in je bil odprt 1.decembra 1915.
Rudolfova železnica pa se konča pri km 102.300. Trasa pa se nadaljuje preko državne ceste (danes Dunajske ceste) in doseže sprejemno poslopje ljubljanskega južnega kolodvora pri km 102.702."


Poglejmo si načrt postaje Ljubljana-kolodvor Rudolfove železnice iz leta 1880, ki ga je g. Rauter našel v Avstrijskem državnem arhivu /Österr. Staatsarchiv/




Če pogledamo gornji načrt iz leta 1880 vidimo, da je Rudolfova železnica že povezana z južno železnico, čeprav naši zgodovinarji pravijo, da je to povezavo izsilila vojska med prvo svetovno vojno.

Postajno poslopje je še vedno vzporedno s tiri, kurilnica in zgradba ob njej tudi že stojita.

Poglejmo si še načrt iz leta 1901 (po velikih predelavah tirov in novogradnjah) iz zbirke g. Rauterja...



Zaradi dogradnje tirov postajna zgradba počasi izgubiva vzporednost s tiri...
Rotunda pa ima samo 10 "parkirnih mest".
Točno se tudi vidi, kje je meja pivovarne Kosler (danes Union), tako da je dovolj prostora za kasnejšo priključitev na južno železnico (Tivoli Schleife)...

[železocestnik]

Zgradba poleg kurilnice (desna zgradba)

Mislil sem sicer tisto opecnato zgradbo z napisom Ljubljana-Siska, ki se nahaja neposredno ob mostu preko Drenikove ceste. Vseeno pa super da si dopisal se podatek o hisi ob kurilnici

Z to zgradbo na žalost nimam podatkov. Pač novogradnja ...
(če greš okoli zgradbe sigurno najdeš tablico, kdo in kdaj jo je zgradil)

[Gorchi]

FANTASTIČNO železocestnik!
Tole bom z velikim veseljem prebiral še naprej. Ampak o vseh teh zgodovinskih branjih tukaj bi pa počasi že lahko skup spravil precej čtiva za kakšno zanimivo zgodovinsko knjigo o naših železnicah - se takoj zdele postavim v vrsto za nakup!

Če pogledamo gornji načrt iz leta 1880 vidimo, da je Rudolfova železnica že povezana z južno železnico, čeprav naši zgodovinarji pravijo, da je to povezavo izsilila vojska med prvo svetovno vojno.

Se strinjam s Tabo vendar pa ker so (bili) mogoče naši zgodovinarji malce neprecizni, so morda mislili na izgradnjo južnega dela trikota proti Kopru?

Vsekakor pa mi je čeljust dol padla, ko sem videl, koliko tirov je bilo svoj čas na tem prostoru in koliko jih je sedaj. Hkrati pa se vidi, kaj pomeni privatizacija železnic - na razdalji max. 2 km smo (oz. načeloma še imamo) imeli 2 veliki železniški postaji! Skoraj tako kot Dunaj

[železocestnik]

Kako je izgledal Državni kolodvor Ljubljana vidimo na razglednici na spodnjem linku

http://isi.zrc-sazu.si/files/galerija/l ... a/8-4.html


Razglednica je bila na razstavi: Ljubljana, križišče na poti v svet.
Avtor razstave: dr. Marjan Drnovšek
Razglednice na razstavi so bile iz privatnih zbirk.

PS: s premikanjem po linku naprej-nazaj se lahko dokopljete še do kakšne druge železniške postaje...

[Dolfe]

Spet ogromno dela za naše zaspane možgane. Bravo železocestnik.

Ampak, nekaj mi pa le ne gre v "lajšto", kot pravi naš sosed - zidar, ki še ni tajkun. press

Letnica na mapi mi nekako ne potegne. Za cirka 100 let je premlada, glede na vsebino, o kateri nas seznanjaš. Na njej piše "30. junija 1869". Glede na zapisano bi rekel, da bolj paše: "30. junija 1969". Indicev je kar precej. Od pisalnega stroja, indiga, klene slovenske besede s šumniki, do SFRJ političnih okrajev. Ni duha o Avstro-Ogrski monarhiji, kaj šele o avtentičnem papirju.


Torej?

MMG, treba ti bo spremeniti ime. Tale "@železocestnik" nekako ni ravno posrečen naziv. Treba si bo izmislit nekaj bolj atraktivnega, nekaj kar bo na daleč izražalo tvoje zelo specifično in raiziskovalno delo. Kaj meniš? Ti pomagamo pri izbiri novega imena (nick-name)?

lp
Dolfe

[železocestnik]

@Dolfe, postajaš previden, ko zagledaš kakšno novo zadevo...
da nas ne bi tale železocestnik "navlekel"...ne pozabi "shinkansena", ki so ga vozili po cesti..na vsak način nas hoče zvleči na led...pa papirnata kolesa za kolesno dvojico...

@Dolfe, prav imaš, to je novodobni prepis starega zapisnika. Tudi danes ti izdajo rojstni list za že umrle sorodnike...ali pa prepis pogodbe za nakup hiše, ki jo je podpisal umrli sorodnik...

Včasih (tudi leta 1869) so pisali zapisnike v gotici. Če gotice ne znaš brati, ti takšen zapisnik ne koristi veliko. Moraš najti nekoga, ki to zna, se sam naučiti ali pa opustiti zadevo...

Jaz sem zbiral podatke po "liniji najmanjšega odpora". Kdo pa to ne dela, če to zna...

Zapisnik sem našel v zapuščini Jožeta Jenka v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Noben problem mi ni poiskati ta zapisnik v originalu, toda za to potrebujem čas, ki ga nimam...usklajen moraš biti s časom odprtja arhivov...potovati v oddaljene arhive...NEIN, DANKE

Objavljam prvo stran zapisnika...



...in zadnjo stran zapisnika...




Lepo se vidi, da je novodobni prepis iz recimo let po 1. svetovni vojni, ko je bilo potrebno gorenjsko železnico odkupiti...
To se vidi tudi pri zapisu imena vodje komisije, ko niso več točno vedeli, kdo je bil, ker je bil na originalu samo nečitljiv podpis. Napisali so M. Treburn in zraven vprašaj!

Glede nick-name pa moram reči, da nisem Miro! Imam pa na railserbia.net nick-name filigranofil...pač zato, ker se sicer ukvarjam z vodnimi znaki...@železocestnik pa itak ne bi razumeli...

"Ajzenponar" pa je nekako "zgodovinsko" pogojeno ime iz časa rumeno-žolte monarhije, v kateri smo preživeli kar nekaj let in si delili med drugim tudi razvoj železniškega prometa..
...je pa res, da so nas vedno "navlekli"...poglejte si samo obnašanje družbe "Južna železnica"....ampak to je šele "telenovela"...

[Signal]

Imam vprašanji iz novejše zgodovine Šiške.

1.) Katerega leta so ukinili potniški promet?

2.) Kdaj so vgradili kretniško zvezo med kretnicama k1 in 10 (gl. tirno skico)?



Lp Signal

[železocestnik]

Da je podatek o kilometraži postaje Ljubljana-državni kolodvor iz zgoraj navedene knjige avtorjev Rauter-Rainer točen, dokazuje naslednji vzdolžni profil kamniške proge.
Položaj postaje je 101.844 iz Trbiža - točno na sredini postajnega poslopja



Ta načrt je nastal leta 1890 ima narisano povezavo na kolodvor južne železnice.

[Ajznponar]

Sporti je na Wikimedio Commons naložil še eno sliko gorenjskega kolodvora (in parne lokomotive) iz leta 1927:


Sliko je pobral iz knjige Iva Vraničarja: Izgubljeni pogledi. Ljubljana nekoč in danes.

Še "domača stran" slike na Commons.

[železocestnik]

Na fotki tudi pri resoluciji 1,504 × 900 pixels in po obdelavi s fotoshopom...ne moreš videti, kaj piše na oznaki postaje...
Je pa verjetno tudi v cirilici...