Elektromehanske bločne SVN
Elektromehanske bločne SVN
Elektromehanske bločne SVN se počasi, a vztrajno umikajo s SŽ.
Ali še obstaja na SŽ primerek elektromehanske bločne SVN z likovnimi signali?
Lp Mirko
Ali še obstaja na SŽ primerek elektromehanske bločne SVN z likovnimi signali?
Lp Mirko
Naprave
Še!
Na bohinjski progi sta takorekoč še "nedotaknjeni" postaji Most na Soči in Grahovo. Gre za klasičen primer EMSVN s komandnim blokom tipa Rank in dvema (manjšima) kretniškima blokoma na straneh A in B z dvoročičnima uvoznima signaloma in pripadajočimi predsignali. Uvozni signali so še na petrolejske svetilke, predsignali so že nekoliko "modernizirani" in se razsvetljujejo s pomočjo fotocelic.
Bohinjska Bistrica ima imeniten kretniški stolp na strani B, signali so že svetlobni.
Prav tako imeniten stolp in blok v njem je v Novem Mestu...seveda s svetlobnimi signali.
Poslednja likovna signala na Dolenjskem sta na uvozu iz Kočevja v Grosupljem, trenutno sta "mrtva" zaradi remonta. Varnostna naprava v Grosupljem je na strani A kot nekakšen privolilni blok v kombinaciji s centralno ključavnico in električnima ključavnicama za postavitev svetlobnih signalov za stran A.
Na progi Maribor-Dravograd se EMSVN vidi lahko že na postaji Maribor-Studenci, signali so svetlobni. Posebnost je območni premikalni signal z modro in belo lučjo.
Naprej proti Dravogradu so mehanski bloki, nameščeni v pisarnah vlakovnih odpravnikov in so prava posebnost, marsikje še z likovnimi signali
Drugje pa, kot je vsaj približno meni znano, so se te naprave za vedno umaknile.
Za poznavanje EMSVN je najboljša točka ljubljanski Železniški muzej, kjer vam prijazno osebje predstavi delovanje v vseh podrobnostih "v živo"...
Na bohinjski progi sta takorekoč še "nedotaknjeni" postaji Most na Soči in Grahovo. Gre za klasičen primer EMSVN s komandnim blokom tipa Rank in dvema (manjšima) kretniškima blokoma na straneh A in B z dvoročičnima uvoznima signaloma in pripadajočimi predsignali. Uvozni signali so še na petrolejske svetilke, predsignali so že nekoliko "modernizirani" in se razsvetljujejo s pomočjo fotocelic.
Bohinjska Bistrica ima imeniten kretniški stolp na strani B, signali so že svetlobni.
Prav tako imeniten stolp in blok v njem je v Novem Mestu...seveda s svetlobnimi signali.
Poslednja likovna signala na Dolenjskem sta na uvozu iz Kočevja v Grosupljem, trenutno sta "mrtva" zaradi remonta. Varnostna naprava v Grosupljem je na strani A kot nekakšen privolilni blok v kombinaciji s centralno ključavnico in električnima ključavnicama za postavitev svetlobnih signalov za stran A.
Na progi Maribor-Dravograd se EMSVN vidi lahko že na postaji Maribor-Studenci, signali so svetlobni. Posebnost je območni premikalni signal z modro in belo lučjo.
Naprej proti Dravogradu so mehanski bloki, nameščeni v pisarnah vlakovnih odpravnikov in so prava posebnost, marsikje še z likovnimi signali
Drugje pa, kot je vsaj približno meni znano, so se te naprave za vedno umaknile.
Za poznavanje EMSVN je najboljša točka ljubljanski Železniški muzej, kjer vam prijazno osebje predstavi delovanje v vseh podrobnostih "v živo"...
Re: Naprave
Hvala za odgovor.Dirigent napisal/-a:Še!
Na bohinjski progi sta takorekoč še "nedotaknjeni" postaji Most na Soči in Grahovo. Gre za klasičen primer EMSVN s komandnim blokom tipa Rank in dvema (manjšima) kretniškima blokoma na straneh A in B z dvoročičnima uvoznima signaloma in pripadajočimi predsignali. Uvozni signali so še na petrolejske svetilke, predsignali so že nekoliko "modernizirani" in se razsvetljujejo s pomočjo fotocelic.
Bohinjska Bistrica ima imeniten kretniški stolp na strani B, signali so že svetlobni.
Prav tako imeniten stolp in blok v njem je v Novem Mestu...seveda s svetlobnimi signali.
Poslednja likovna signala na Dolenjskem sta na uvozu iz Kočevja v Grosupljem, trenutno sta "mrtva" zaradi remonta. Varnostna naprava v Grosupljem je na strani A kot nekakšen privolilni blok v kombinaciji s centralno ključavnico in električnima ključavnicama za postavitev svetlobnih signalov za stran A.
Na progi Maribor-Dravograd se EMSVN vidi lahko že na postaji Maribor-Studenci, signali so svetlobni. Posebnost je območni premikalni signal z modro in belo lučjo.
Naprej proti Dravogradu so mehanski bloki, nameščeni v pisarnah vlakovnih odpravnikov in so prava posebnost, marsikje še z likovnimi signali
Drugje pa, kot je vsaj približno meni znano, so se te naprave za vedno umaknile.
Za poznavanje EMSVN je najboljša točka ljubljanski Železniški muzej, kjer vam prijazno osebje predstavi delovanje v vseh podrobnostih "v živo"...
Zanimiv (čuden) pa je kriterij posodabljanja SVN na SŽ.
Če pogledamo Dolenjsko progo od Grosuplja proti začetku, imajo ERSVN vgrajene postaje Trebnje, Mirna Peč in cepišče Kandija (Revoz).
Zakaj so izpustili Grosuplje (cepišče za Kočevsko progo), Ivančno G. (pogosta križanja), NM, Črnomelj?
Podobno je na Štajerskem koncu. Napr. MB_Tezno (zadnja "sirota" na ZM - Šentilj), MB_Studenci in Ruše.
Za nameček so bile na stranskih progah CE - Velenje in Grobelno - Rogatec vgrajene ERSVN dosti prej kot na magistrali ZM - Šentilj.
In še bi se našlo...
Lp Mirko
Proga Grobelno - Imeno je bila predvidena kot najkrajša povezava Maribor - Zagreb, še lok v Grobelnem so naredili. Zato so jo verjetno tudi posodabljali.
V Rogatcu, ki pa ni na prej omenjeni progi, imajo pa še kar ključevno odvisnost in svetlobna uvozna signala (ROSP). Pa tudi Celje - Velenje nimajo vse postaje ERSVN.
V Rogatcu, ki pa ni na prej omenjeni progi, imajo pa še kar ključevno odvisnost in svetlobna uvozna signala (ROSP). Pa tudi Celje - Velenje nimajo vse postaje ERSVN.
541 napisal/-a:Proga Grobelno - Imeno je bila predvidena kot najkrajša povezava Maribor - Zagreb, še lok v Grobelnem so naredili.
...
Na zemljevidu iz 50-tih let, ki ga več nimam, je bil lok vrisan, kumrovška proga pa ne (seveda so možne napake na zemljevidih).
Tudi v žel. literaturi nisem zasledil obstoja loka v Grobelnem.
Lahko mi, kot dober poznavalec, pomagaš s podatki, kdaj je bil lok v Grobelnem zgrajen in odstranjen?
Hvala, lp Mirko
Mislim , da tiri v lok niso nikoli bili položeni.Narejen pa je usek in trasa pripravljena , potem pa...nič.Signal napisal/-a:541 napisal/-a:Proga Grobelno - Imeno je bila predvidena kot najkrajša povezava Maribor - Zagreb, še lok v Grobelnem so naredili.
...
Na zemljevidu iz 50-tih let, ki ga več nimam, je bil lok vrisan, kumrovška proga pa ne (seveda so možne napake na zemljevidih).
Tudi v žel. literaturi nisem zasledil obstoja loka v Grobelnem.
Lahko mi, kot dober poznavalec, pomagaš s podatki, kdaj je bil lok v Grobelnem zgrajen in odstranjen?
Hvala, lp Mirko
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Re: Naprave
Na Mostu na Soči se še vedno držijo osvelitvenega koledarja in pridno prižigajo svetilke na signalih, na Grahovem pa so to prakso zanemarili, ker postaja v "temnih urah" ni zasedena.Dirigent napisal/-a:Uvozni signali so še na petrolejske svetilke, predsignali so že nekoliko "modernizirani" in se razsvetljujejo s pomočjo fotocelic.
Še nekaj me zanima- so te svetilke res na petrolej, ali gre za karbidovke, ker svetijo s precej svetlim belkastim plamenom?
Kolikor je meni znano, z acetilenkami na karbid niso nikoli osvetljevali signalov na področju Slovenije.
Najprej so se uporabljale petrolejke, tudi za kretniške signale. Kasneje so predsignale opremili s plinskimi svetilkami (oddaljenost od postaj, ni bilo potrebno vsakodnevno prižiganje/ugašanje), ki so bile privite na plinsko bombo.
Sledila je rešitev z električnimi svetilkami. Te so vgrajevali v gl. in predsignale ter kretniške signale. Ta način osvetljevanja je v rabi še danes, čeprav redko uporabljan, saj likovna signalizacija počasi, a vztrajno izginja s slovenskih prog.
Lp Signal
Najprej so se uporabljale petrolejke, tudi za kretniške signale. Kasneje so predsignale opremili s plinskimi svetilkami (oddaljenost od postaj, ni bilo potrebno vsakodnevno prižiganje/ugašanje), ki so bile privite na plinsko bombo.
Sledila je rešitev z električnimi svetilkami. Te so vgrajevali v gl. in predsignale ter kretniške signale. Ta način osvetljevanja je v rabi še danes, čeprav redko uporabljan, saj likovna signalizacija počasi, a vztrajno izginja s slovenskih prog.
Lp Signal
Ne bo držalo popolnoma. Na obnovljeni del proge Grosuplje - Kočevje, ki bo v četrtek dana v promet, so vrnili "leseno" signalizacijo.Signal napisal/-a:..........., saj likovna signalizacija počasi, a vztrajno izginja s slovenskih prog.
Lp Signal
Morda nas Dirigent razveseli s svojim slikovnim prispevkom, tako kot je mene.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Naftalin
Da malo izvlečem to temo iz naftalina...
Vidim, da imajo nekateri člani foruma kar spodobno znanje o omenjenih napravah (@Signal, @Dirigent)...
Zanima me, ali obstaja kakšna literatura o EMSVN, da bi se o zadevi malo poučil, preden si grem še kak živeči primerek ogledati v živo...
Vidim, da imajo nekateri člani foruma kar spodobno znanje o omenjenih napravah (@Signal, @Dirigent)...
Zanima me, ali obstaja kakšna literatura o EMSVN, da bi se o zadevi malo poučil, preden si grem še kak živeči primerek ogledati v živo...
Literatura o (EM)SVN je številčno skromna. Problem je tudi v dostopnosti.
Priporočam dve knjigi, ki ju je spisal strokovnjak za to področje Janez Jontes.
To sta Železniške signalnovarnostne naprave - učno gradivo in Uporaba železniških signalnovarnostnih naprav.
Knjigi sta dostopni v nekaterih splošnoizobraževalnih knjižnicah, zdi se mi da tudi v Goriški knjižnici F. Bevka.
Lp Signal
Priporočam dve knjigi, ki ju je spisal strokovnjak za to področje Janez Jontes.
To sta Železniške signalnovarnostne naprave - učno gradivo in Uporaba železniških signalnovarnostnih naprav.
Knjigi sta dostopni v nekaterih splošnoizobraževalnih knjižnicah, zdi se mi da tudi v Goriški knjižnici F. Bevka.
Lp Signal
Odlično
Hvala za hiter odziv. Sedaj pa preostane samo še preverjanje, ali imajo knjigo v Gorici...
- Planet 1830
- Strojevodja I
- Prispevkov: 972
- Pridružen: 08.10.2007, 21:25
Kratek in zgoščen prikaz rokovanja z elektromehansko signalno varnostno napravo je v spodnjem citatu (iz rubrike videopisi):
Planet 1830 napisal/-a:Delo prometnika in kretnika postaje Most na Soči z elektromehansko varnostno napravo pri uvozu vlaka iz Jesenic na četrti tir
Uvoz vlaka na četrti tir postaje Most na Soči. Na posnetku je prikazan del aktivnosti prometnika in kretnika, od trenutka, ko prometnik sprejme vlak, pa do uvoza vlaka na postajo. Seveda to še niso vse potrebne aktivnosti. Prikaz je omejen z dolžino posnetka.
- prometnik se odloči, da sprejme vlak iz smeri Jesenic na četrti tir
- prometnik preveri prostost tira (brez kape in loparja)
- prometnik na bloku svoje elektromehanske signalno varnostne naprave v prometnem uradu (z desno roko) postavi drsnik na četrti tir
- prometnik (z levo roko) "zapalca" uvoz na izbrani tir
- prometnik aktivira bločno polje signala A: pritisne pogrezno tipko in zavrti ročico induktorja. Okence nad rdečo napisno ploščico "Signal A iz smeri Jesenice" se tako na bloku signalno varnostne naprave v prometnem uradu, kot tudi na bloku signalno varnostne naprave v kretniški postojanki (slika v zelenem okvirju), spremeni iz rdeče v belo.
- prometnik s pritiskom tipke in vrtenjem ročice induktorja kretniku nakaže zahtevan uvoz na četrti tir, kar se na bloku v kretniški postojanki (slika v zelenem okvirju) vidi tako, da se na nakazilu bloka pojavi številka štiri
- kretnik zapahne kretnico št. 2
- kretnik (z desno roko) zapalca zahtevano vozno pot.
- kretnik ativira potno zaporo tako, da pritisne pogrezno tipko in zavrti ročico induktorja. Okence nad zeleno napisno ploščico "potna zapora smer Jesenice" se najprej v prometnem uradu (slika v rdečem okvirju), potem pa, ko to signalno varnostna naprava zazna, še v kretniški postojanki (slika v zelenem okvirju) spremeni iz bele v zeleno.
- kretnik postavi signal A (ena ročica, signalni znak prosto)
- kretnik postavi predsignal PA (signalni znak pričakuj prosto)
- vlak vozi mimo uvoznega signala A
- vlak "povozi" izolirko. S tem sprosti bločno zaporo kretnika. V kretniški postojanki okence releja (v zgornjem zelenem okvirju ) "trzne". Okence nad črno napisno ploščico (v spodnjem zelenem okvirju) "bločna zapora" se spremeni iz črne v belo.
- vlak vozi na postajo
- zvonec in padla loputa zvonca v prometnem uradu obvestita prometnika, da vlak vozi na postajo.
- prometnik z rdečo kapo na glavi in brez loparja sprejme vlak