Ko bi le bila današnja politika bolj naklonjena železnici in potem, bi lahko še kdaj videli tak prizor.Marlo napisal/-a: Prazna cesta in polna tovorna postaja
Starinske slike
Re: Zidani Most
Re: Zidani Most
Marlo, hvala za tole povečano sliko. Ti je morda znano, iz katerega leta je?Marlo napisal/-a:Zidani Most pred 2. s.v.
na neki drugi temi se je spraševalo o objektu nasproti postajnega poslopja:
In zanimivo, celo pročelje je bilo na savski strani.
Re: Starinske slike
Za primerjavo, kako teče čas na železnici. Sicer počasi, gre pa le.
Kot zanimivost. Razširili so traso ob tretjem tiru, nad strugo Save in jo podprli. Sploh nasproti muzejske "No.1", so močno pojačali škarpo.
Kot zanimivost. Razširili so traso ob tretjem tiru, nad strugo Save in jo podprli. Sploh nasproti muzejske "No.1", so močno pojačali škarpo.
Re: Starinske slike
Zdej pa pobarat ŽC da odkrije kdaj se je to zgodiloDolfe napisal/-a:Kot zanimivost. Razširili so traso ob tretjem tiru, nad strugo Save in jo podprli. Sploh nasproti muzejske "No.1", so močno pojačali škarpo.
Re: Starinske slike
Po moje nekje konec 60-tih let, ko so naredili drugi peron, s podhodom.
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Starinske slike
Vidim, da se še malo lovite po temah novega foruma...Gorchi napisal/-a:Zdej pa pobarat ŽC da odkrije kdaj se je to zgodiloDolfe napisal/-a:Kot zanimivost. Razširili so traso ob tretjem tiru, nad strugo Save in jo podprli. Sploh nasproti muzejske "No.1", so močno pojačali škarpo.
Ponovno odkrivamo Ameriko...
Torej, ta škarpa je bila od "vekomaj"železocestnik napisal/-a:Ne vem, zakaj se nič nočete naučiti iz zgodovine (ali pa od mene )Dolfe napisal/-a:
Hudo, železocestnik, hudo!
Pa poglejmo, kako ta lokacijska zadeva stoji danes:
Po mojem sta dva možna odgovora:
1. Fikcija avtorja grafike?
2. Povodenj odnesla del brega, z menzo vred?
Tó, o možni povodnji in plazu, ni kar tako. Sava je imela svoj čas preklemanske muhe. Reče se jim nekako 100. letne in 1000. letne vode.
Aufleta pogrešam ......
lp
Dolfe
Torej! Reambulančni kataster iz leta 1869 pokaže stanje zgradb v katastrski občini Širje...torej tudi v Zidanem Mostu (frajhand: Štajnbrik)
No, in če me vprašate, kaj je bilo v tej zgradbi nasproti štacjona...ja, pumpenhaus, normalno...lokse je bilo potrebno napojit
Potrebno je samo ugotoviti, od kdaj je ni več...
Je treba @aufleta dobit v MRS...kdo je doma v bližini
Za prvo silo si bomo pomagali s knjižico Karola Rustje: 150 let proge Celje-Ljubljana (Tiri in čas, št.11, Lj 1999).
Takole je napisal g. Rustja pri opisu postaje Zidani most:
"Nasproti postajnega poslopja je bila vodna postaja, ki je bila porušena ob nemškem napadu aprila 1941."
A sem vam reku, da je bil "Pumpen haus"...
Ne morem si pomagat, ampak tale razglednico je treba še enkrat prilepit...
Re: Starinske slike
ŽC, tole s Pumpenhausom ne potegne. Savska voda je bila in je še vedno popolnoma neprimerna - škodljiva, za napajanje kotla parne lokomotive. Pravzaprav je savska voda škodljiva celo ribam. V njej namreč crkujejo. Če že ne od vode, pa od starosti in revmatizma.železocestnik napisal/-a: No, in če me vprašate, kaj je bilo v tej zgradbi nasproti štacjona...ja, pumpenhaus, normalno...lokse je bilo potrebno napojit
"Nasproti postajnega poslopja je bila vodna postaja, ki je bila porušena ob nemškem napadu aprila 1941."
A sem vam reku, da je bil "Pumpen haus"...
http://www.shrani.si/f/2a/9K/47G9etvE/scan0013.jpg
Vodno zajetje za postajo Zidani Most je v Suhadolu. Med Ps in Us"B". Tista voda je zelo kvalitetna, nenazadnje jo z užitkom točijo potniki na postajnem koritu.
Da vidim, če je kje kakšna slika ..... a-a, ni je!
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Starinske slike
Ja, res je, savska voda ni primerna...ampak, kdo pa je rekel , da jeDolfe napisal/-a:ŽC, tole s Pumpenhausom ne potegne. Savska voda je bila in je še vedno popolnoma neprimerna - škodljiva, za napajanje kotla parne lokomotive.železocestnik napisal/-a: No, in če me vprašate, kaj je bilo v tej zgradbi nasproti štacjona...ja, pumpenhaus, normalno...lokse je bilo potrebno napojit
"Nasproti postajnega poslopja je bila vodna postaja, ki je bila porušena ob nemškem napadu aprila 1941."
A sem vam reku, da je bil "Pumpen haus"...
http://www.shrani.si/f/2a/9K/47G9etvE/scan0013.jpg
Če je bilo zajetje prenizko nad terenom oz. če so rabili večje količine vode, so potrebovali črpalko...po domače "pumpo"...pumpo potem postaviš čim bolj stran od šefove pisarne, da mu ne ropota za vratom...in dobiš "Pumpenhaus" na bregu Save.
Bom pogledal v kaotični arhiv, če je kje kakšna tirna shema Zidanega Mosta...
Re: Starinske slike
Lej, ŽC. V tem kraju je "žive" vode več, kot pa jo je v celotnem tržaškem zalivu. Praktično je izpod vsake tretje skale izvir. Zakaj bi se matraliželezocestnik napisal/-a:
Če je bilo zajetje prenizko nad terenom oz. če so rabili večje količine vode, so potrebovali črpalko...po domače "pumpo"...pumpo potem postaviš čim bolj stran od šefove pisarne, da mu ne ropota za vratom...in dobiš "Pumpenhaus" na bregu Save.
..........
s črpanjem iz globine, če pa voda sama priteče po hribovju dol in to v takšnih količinah, da jo je treba odvajati v Savo.
Torej je tista vodna postaja stala tam pač le zato, da je bila čim bolj pri roki in brez (glasne) "pumpe". Kasneje, ko je bila zbombardirana, (res je, tako navaja Karol Rustja v brošuri "150 let proge Celje - Ljubljana"), so jo prestavili nekoliko višje, proti Hrastniku. Pravzaprav so tja postavili le napajalnik.
Re: Starinske slike
Malce sem polistal po omenjeni knjižici Karola Rustje in našel tudi to:
Če odmislimo kurilnico, ki je, oz. še stoji na drugem bregu ob Savinji, je ob postajnem poslopju bila vodna postaja "pumpenhaus" brez pumpe. Nekje pa je moral biti rezervoar. Po sliki sodeč ni verjetnosti, da bi bil v tej zgradbi. Mislim da se ta rezervoar nahaja neposredno pod samim zajetjem "Frank", med obema Npr (potnima prehodoma) v Suhadolu.
Ob priliki bom to zajetje malce slikovno ovekovečil. Kako pa izgleda napajalnik z označenimi dimenzijami, si pa lahko ogledamo tale sken iz brošure K. Rustije.
Torej sem le delno predvideval prav.V Zidanem Mostu se je vodna postaja oskrbovala iz dveh virov. V rezervoarje na potniški postaji je voda tekla težnostno iz 1,5 km oddaljenega zajetja Frank v smeri Hrastnika. V kurilnici pa so rezervoarje polnili z vodo, ki so jo črpali iz 20 m globokega vodnjaka ob Savinji. Voda iz Frankovega zajetja je bila pitna, za to je služila za vse potrebe na postaji.
Če odmislimo kurilnico, ki je, oz. še stoji na drugem bregu ob Savinji, je ob postajnem poslopju bila vodna postaja "pumpenhaus" brez pumpe. Nekje pa je moral biti rezervoar. Po sliki sodeč ni verjetnosti, da bi bil v tej zgradbi. Mislim da se ta rezervoar nahaja neposredno pod samim zajetjem "Frank", med obema Npr (potnima prehodoma) v Suhadolu.
Ob priliki bom to zajetje malce slikovno ovekovečil. Kako pa izgleda napajalnik z označenimi dimenzijami, si pa lahko ogledamo tale sken iz brošure K. Rustije.
Re: Starinske slike
Dolfe, da ti malce priskočim na pomoč. Slika napajalnika
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Starinske slike
Ja, res je...ne poznam krajevnih razmer...do sedaj sem se ustavil v Zidanem Mostu samo za pol ure, da sem naredil fotke za fotopis
G. Rustja je imel v rokah sigurno načrte železniške postaje Zidani Most, tako da lahko zaključimo, da je bila vodna postaja (nemško: Wasserstation in noben "Pumpenhaus", kot si ga je izmislil @ŽC) na potniški postaji ob savskem bregu, nasproti postajnega poslopja.
Očitno so bili v vodni postaji (na podstrešju?) rezervoarji kar precejšnega volumna (50 do 100 kubikov?), saj je bilo potrebno včasih polniti več lokomotiv. Če je vlak zamujal, so bili verjetno vsi živčni in so hoteli čimprej napolniti rezervoar na lokomotivi. Najprej so bili zadovoljni s hitrostjo polnjenja do 2 kubika na minuto, po letu 1900 so hoteli imeti že 5 kubičnih metrov na minuto, hitre vlake pa so hoteli napolniti že z 10 kubiki na minuto.
Glede na velike premere dovodne cevi za napajalnik (150 mm) in če veš, kako visoko so bili rezervoarji, potem se da izračunati čas polnjenja rezervoarja za vodo na tenderju.
G. Rustja nam je zapisal, da so se rezervoarji v vodni postaji na potniški postaji napajani "težnostno", kar pomeni, da je iz zajetja Frank (ali iz tamkajšnjega rezervoarja) voda tekla po cevovodu pod tiri in je moralo biti to zajetje (oz. rezervoar) precej višje kot rezervoarji v vodni postaji na potniški postaji, sicer "težnost" ne deluje
To velja vsekakor za začetek obratovanja vodne postaje na potniški postaji.
Kako pa so reševali zahteve po čimhitrejšem polnjenju pa ne vem, ker ne poznam kasnejših načrtov in predelav, če so bile...
V začetku je vodna postaja delovala očitno brez "pumpe"
Napajalniku, ki sta nam ga ovekovečila g. Rustja v skici in @Tin€ v fotki, se reče nemško "Wasserkran", torej direkten prevod v slovenščino "dvigalo za vodo"...verjetno glede podobnosti oblike
Link: wikipedija
http://de.wikipedia.org/w/index.php?tit ... Eisenbahn)
Dolfe napisal/-a:Malce sem polistal po omenjeni knjižici Karola Rustje in našel tudi to:
Torej sem le delno predvideval prav.V Zidanem Mostu se je vodna postaja oskrbovala iz dveh virov. V rezervoarje na potniški postaji je voda tekla težnostno iz 1,5 km oddaljenega zajetja Frank v smeri Hrastnika. V kurilnici pa so rezervoarje polnili z vodo, ki so jo črpali iz 20 m globokega vodnjaka ob Savinji. Voda iz Frankovega zajetja je bila pitna, za to je služila za vse potrebe na postaji.
G. Rustja je imel v rokah sigurno načrte železniške postaje Zidani Most, tako da lahko zaključimo, da je bila vodna postaja (nemško: Wasserstation in noben "Pumpenhaus", kot si ga je izmislil @ŽC) na potniški postaji ob savskem bregu, nasproti postajnega poslopja.
Očitno so bili v vodni postaji (na podstrešju?) rezervoarji kar precejšnega volumna (50 do 100 kubikov?), saj je bilo potrebno včasih polniti več lokomotiv. Če je vlak zamujal, so bili verjetno vsi živčni in so hoteli čimprej napolniti rezervoar na lokomotivi. Najprej so bili zadovoljni s hitrostjo polnjenja do 2 kubika na minuto, po letu 1900 so hoteli imeti že 5 kubičnih metrov na minuto, hitre vlake pa so hoteli napolniti že z 10 kubiki na minuto.
Glede na velike premere dovodne cevi za napajalnik (150 mm) in če veš, kako visoko so bili rezervoarji, potem se da izračunati čas polnjenja rezervoarja za vodo na tenderju.
G. Rustja nam je zapisal, da so se rezervoarji v vodni postaji na potniški postaji napajani "težnostno", kar pomeni, da je iz zajetja Frank (ali iz tamkajšnjega rezervoarja) voda tekla po cevovodu pod tiri in je moralo biti to zajetje (oz. rezervoar) precej višje kot rezervoarji v vodni postaji na potniški postaji, sicer "težnost" ne deluje
To velja vsekakor za začetek obratovanja vodne postaje na potniški postaji.
Kako pa so reševali zahteve po čimhitrejšem polnjenju pa ne vem, ker ne poznam kasnejših načrtov in predelav, če so bile...
V začetku je vodna postaja delovala očitno brez "pumpe"
Napajalniku, ki sta nam ga ovekovečila g. Rustja v skici in @Tin€ v fotki, se reče nemško "Wasserkran", torej direkten prevod v slovenščino "dvigalo za vodo"...verjetno glede podobnosti oblike
Link: wikipedija
http://de.wikipedia.org/w/index.php?tit ... Eisenbahn)