Vrnimo se nazaj v začetke albanskih železnic...
So me že poklicali iz Tirane, če jim napišem njihovo zgodovino
Nekaj malega o odnosih Jugoslavija-Albanija
iz knjige: V. Dedijer: Jugoslovansko-albanski odnosi, LJ 1949
"Spomladi 1946 so se povečevale provokacije proti Albaniji in na iniciativo jugoslovanske vlade je prišlo do sporazuma z albansko vlado, da se sklene pogodba o prijateljstvu in medsebojni pomoči.
V tretjem členu je rečeno:
"Če bi kdorkoli eno izmed pogodbenih strank napadel z namenom, da bi določeno ozemlje ogrožal, zasužnjil ali iztrgal, ji bo druga pogodbena stranka nemudoma nudila vojaško in vsako drugo pomoč v sredstvih, ki jih ima na razpolago."
Grčija je namreč zahtevala od Albanije Severni Epir...
Pogodba je bila podpisana 10.junija 1946, ratificirana v albanski skupščini pa 8. avgusta 1946.
Jugoslovanska vojska je albansko vojsko preskrbovala tudi z vojnim materialom, kakor tudi z vsemi drugimi vojnimi potrebščinami, ne da bi načela vprašanje, kako bodo tudi plačane. Od poletja 1945 do poletja 1948 je šlo iz jugoslovanske državne blagajne za potrebe albanske vojske skupaj 704,791.000 dinarjev.
Albanska vlada se je obrnila na jugoslovansko vlado tudi s prošnjo, naj nujno reši vprašanje prehrane v Albaniji, ki je bilo zelo kritično. Čeprav je bila Jugoslavija v letih 1945 in 1946, med drugim tudi zaradi hudih suš, glede preskrbe prebivalstva v težkem položaju, je vendar ustregla vsem zahtevam Albancev. Leta 1945 smo jim poslali na podlagi trgovinske pogodbe 2.900 ton pšenice in 5.700 ton koruze, leta 1946pa smo Albaniji brez povračila odstopili 20.000 ton pšenice in koruze.
Zaradi pošiljanja žita Albaniji je reakcionarni tisk na zahodu napadel Jugoslavijo: od UNRRA-e je zahteval, naj Jugoslaviji ne pošilja več žita, ker ga sama pošilja v Albanijo.
FLRJ je že leta 1946 sklenila z LR Albanijo vrsto gospodarskih pogodb, v njih pa ni bilo niti govora o pogojih in garancijah, na podlagi katerih naj bi Albanija povrnila storjene usluge in gospodarsko pomoč.
1. julija 1946 je bil sklenjen sporazum o gospodarskem sodelovanju med FLRJ in Albanijo. Vlada FLRJ je po tem sporazumu oddobrila LR Albaniji kredit za nakup strojev in opreme ter nudila tehnično pomoč v vseh panogah industrije in kmetijstva s tem, da je poslala jugoslovanske strokovnjake, dajala tehnične informacije, izdelovala projekte in druge dokumentacije, kakor tudi s tem, da se bodo albanski delavci šolali v Jugoslaviji.
Dne 27. novembra je bila sklenjena pogodba o vskladenju gospodarskih planov, carinski uniji in izenačenju valut - praktično so prevzeli obveznosti za izpolnitev alnbanskega gospodarskega plana.
Dodatni protokoli k sporazumom, ki se nanašajo na določene objekte in dela, predvidevajo enostranske obveznosti FLRJ, kar je v pogodbah te vrste celo med deželami ljudskih demokracij edinstven primer:
tako se FLRJ zavezuje: da bo pri graditvi železniških prog dajala gradbena podjetja za ta dela, kakor tudi ves potrebni material in mehanizacijo, izvzemivši prage in navadne gradbene potrebščine, v industriji nafte, da bo zgradila rafinerije za čiščenje nafte, kakor tudi, da bo zgradila hidrocentralo za potrebe nafte; v elektrogospodarstvu, da bo zgradila hidrocentralo za potrebo mesta Tirane.
Vlada FLRJ je za leto 1947 odobrilo Albaniji 2 milijardi dinarjev kredita s sporazumom z dne 12. junij 1947, ne da bi bilo sploh določeno, kdaj in s kakšnimi pogoji bo ta kredit vrnjen, marveč naj bi se to določilo pozneje.
Ta kredit, ki naj bi ga izplačali v blagu, potrebščinah ter za investicije in dela v zvezi z gospodarsko obnovo, kakor tudi blagu široke potrošnje je pomenil 56% dohodkov albanskega državnega proračuna.
Osnovne naloge albanskega plana za leto 1947 so bile:
- zgraditev industrije (živilske, tekstilne...)
- zgraditev hidrocentrale v Tirani
- zgraditev železniške proge Drač - Pečin
- povečanje proizvodnje nafte in bitumna
Kaj so zgradili s tem kreditom?
Sladkorna tovarna v Korči, ki je že v letu 1948 krila tretjino albanskih potreb.
Tovarna marmelade v Elbasanu.
Za tovarne sardin so izdelali projekte, dobavili naprave v letu 1947, graditi pa jih niso začeli, ker albanska vlada ni določila, kje bo tovarna zgrajena. Je pa vlada FLRJ poslala v Albanijo tri ribiške ladje s kompletno posadko, ki se je ukvarjala z ribolovom ter poučevala albanske ribiče.
FLRJ je kupila v Ameriki za Albanijo iz albanskih sredstev bombažno predilnico velikezmogljivosti, ki je po svojih tehničnih lastnostih bolj moderna naprava, kakor so takšne v Jugoslaviji.
Postavili so tovarno za predelavo konoplje v Rogožini.
Postavili so tovarno rezervnih delov in kmetijskega orodja.
V Tirani so s tiskarskimi stroji, poslanimi iz Jugoslavije montirali moderno tiskarno.
Dobavili in montirali so avtomatično telefonsko centralo v Tirani.
Postavili dve žagi.
Gradnja železnic v letu 1947
sken iz zgoraj navedene knjige...
No, sedaj pa smo izvedeli:
s prog okoli Beograda in Ljubljane je bilo leta 1947 demontiranih približno 24 km tračnic za Albanijo 
V letu 1947 je Albanija dobila iz Jugoslavije:
železniške lokomotive........3 kom
železniški vagoni.............69 kom
Leta 1948 pa se je situacija spremenila. Albanska vlada je tik pred resolucijo Informbiroja še 1o. maja 1948 zahtevala od vlade FLRJ 5.000 ton žita, ki ga je tudi prejela.
Leta 1949 pa je izgledalo takole:
Tovarna sladkorja v Korči je začela polno obratovati januarja 1949. Minister za industrijo Albanije se je zahvalil sovjetskim strokovnjakom za njihovo dragoceno pomoč pri gradnji tovarne, čeprav so bile vse naprave za sladkorno tovarno prenesene iz sladkorne tovarne v Starem Sivcu vJugoslaviji.
Jugoslovanski strokovnjaki so bili izpostavljeni najgršim žalitvam. Albanska agencija je poročala:
"
Dela bi bila že zdavnaj končana, ko bi jih jugoslovanski trockistični strokovnjaki ne bili zavirali in sabotirali."
vendar bi bilo zanimivo poznati ozadja vsega tega - saj veste, zastonj kosila ni...!!! 
