"StEF" - in njihova »671«

[_Borsig_]

StEF - in njihova »671«

StEF – Steirische Eisenbahnfreunde (Štajerski ljubitelji železnic) imajo v svoji lasti »najstarejšo še službujočo« lokomotivo (frajhand prevod nemške besede »Dienstälteste«) z oznako »671«.

Link do njihove strani:
S t E F

To je lokomotiva serije 29, katero imamo tudi Železniškem muzeju v Ljubljani.
lok 781 ŽM Lj

Za razliko od naše, je njihova vozna in veselo vleče muzejske vlake. Ker od njene izgradnje leta 1860 in do danes ni bila še nikoli brisana iz uradnih evidenc, trdijo da je »najstarejša še službujoča« :
671

V času med 16.07 2002 in 27.08.2003 je bila generalno obnovljena! V sklopu te obnove je bil zamenjan tudi glavni kotel.
Obnova

V soboto 12.09.2009 je ponovno vlekla muzejski vlak na relaciji Graz – Köflach in nazaj.
Pred ogledom dogodka iz te teme:

http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.p ... 5&start=30
smo si jo ogledali med postankom v kraju Lieboch.

Muzejski vlak ima v tem kraju zmeraj cca. enourni postanek, tako da si potniki lahko ogledajo še železniški muzej:
Muzej »TEML Lieboch

Pa še dokazno gradivo, da smo jo res videli:

671 malo po prihodu v Lieboch




V vsej svoji lepoti




Med skoraj enournim postankom, potniki so si ogledali muzej, se je morala umakniti rednemu prometu




Medtem so se križali (proga je enotirna):
tadva:
vlak na relaciji Graz Hbf - Wies-Eibiswald


in tale v smeri Graz




in tadva:
tale za Graz


s temle na relaciji Graz - Köflach



Se nadaljuje...

[_Borsig_]

Po ogledu muzeja se odpravijo naprej v smeri Köflach:

Neposredno pred nadaljevanjem poti




Odhod












In adijo do naslednjič



Se nadaljuje ...

[leteči vlak]

Res je lepa.
Kdo bi si mislil, da jo bodo obnovili, sploh tako staro zadevo.
Ja, šoldi, pa še kaj.
Tudi slikce so super.

Se pridružujem mnenju @karbidovke.
Ne dolgo nazaj sem si v muzeju ogledoval našo lokomotivo te vrste in se mi je zdela ena najlepših lokomotiv nasploh.

Lepa presstavitev @_Borsig_

[363.007]

lepo lepo sliko!!!

[Gorchi]

Lepo Borsig, lepo! Naša je bila preden so jo dobili v muzej, njena sostanovalka, če se ne motim. Žal pa je pri nas le lepo obnovljen statični objekt Mimogrede, gori si zapisal, da je to serija 29 - zagotovo nisi imel v mislih JŽ 29 (ker je daleč od tega!) temveč ÖBB 29 ali mogoče celo KkStB?
Kar se pa denarja tiče, pri Avstrijcih in še kakšnem narodu, je zavest o tehnični in kulturni dediščini čisto drugačna zato je po svoje kar logično, da se je našel denar. Verjetno je bil večji problem v načrtih kot denarju

[leteči vlak]

Lokomotiva SB 29, kasneje pri nas označena kot JDŽ 124. Skonstruiral jo je John Haswell na Dunaju. Izdelovali so jo med leti 1860 in 1869 in naredili več kot 600 primerkov. Pri nas so jo uporabljali v potniški, tovorni ter na koncu predvsem v premikalni službi.
Ko je bila proslava v Ljubljani leta 1949 ob 100 letnici južne železnice (tri letni zamik zaradi vojne), so lokomotivi (124 -004) povrnili prvoten videz. Demontirali so ji kabino ter dali nov/star dimnik.
Po proslavi so jo odpeljali v Beograd, kjer je začela razpadati. Tako so jo leta 1972 prepeljali nazaj v Ljubljano.

Vir: T. Brate: Zadnje parne lokomotive na Slovenskem

[_Borsig_]

... Mimogrede, gori si zapisal, da je to serija 29 - zagotovo nisi imel v mislih JŽ 29 (ker je daleč od tega!) temveč ÖBB 29 ali mogoče celo KkStB...

Samo odgovor "na brzino"- Na spodnjem linku se omenja "SB 29.xxx", pri nas kasneje JDŽ 124.xxx

http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/Z ... va_718.htm

Zanimivo je tudi, kako so naši severni sosedje sfinacirali projekt obnove.

Bom v kratkem napisal še kaj o tem.
Nadaljevanje sledi, čimprej - problem je čas, čas, čas

[železocestnik]

Lepo Borsig, lepo! Naša je bila preden so jo dobili v muzej, njena sostanovalka, če se ne motim.

@Gorchi, GKB 671 in naša 718-ka sta "služili" skupaj pri Južni železnici (Südbahn) samo do leta 1923, ko je naša pripadla državi SHS (prvi Jugoslaviji) in dobila oznako 124-004, 671-ka pa je bila leta 1925 dodeljena GKB-ju. Pozneje se nista več srečali pri istem lastniku.

vir: D. Zoubek:Erhaltene Dampflokomotiven in und aus Österreich, 2004

Lokomotiva SB 29, kasneje pri nas označena kot JDŽ 124. Skonstruiral jo je John Haswell na Dunaju. Izdelovali so jo med leti 1860 in 1869 in naredili več kot 600 primerkov. Pri nas so jo uporabljali v potniški, tovorni ter na koncu predvsem v premikalni službi.
Ko je bila proslava v Ljubljani leta 1949 ob 100 letnici južne železnice (tri letni zamik zaradi vojne), so lokomotivi (124 -004) povrnili prvoten videz. Demontirali so ji kabino ter dali nov/star dimnik.
Po proslavi so jo odpeljali v Beograd, kjer je začela razpadati. Tako so jo leta 1972 prepeljali nazaj v Ljubljano.

Vir: T. Brate: Zadnje parne lokomotive na Slovenskem

@leteči vlak, navedel si vir podatkov, tako da je jasno, od kod so podatki. Pohvalno. Je pa potrebno vse podatke vzeti z rezervo.
Najprej so bile te vrste lokomotive Južne železnice vrste 23 in so jih kasneje preimenovali v serijo 29 (leta 1864).
Stane Kumar navaja v knjižici "Slovenske muzejske lokomotive", Lj 1984, da so jih izdelovali od leta 1860 do 1873 in da so izdelali 200 takih strojev. Brate piše, da so med 1860 in 1869 izdelali več kot 600 primerkov.
Resnica je naslednja:
Lokomotive so izdelovali med leti 1860 in 1872 (to je zadnja letnica proizvodnje), izdelali pa so jih 205.

http://en.wikipedia.org/wiki/S%C3%BCdba ... s_23_(old)

Kumar tudi piše, da so lokomotivo pripeljali iz Vrdnika leta 1974 v kurilnico Grosuplje, kjer je bilo zbranih več veterank muzejske zbirke ŽG Ljubljana.

Sedaj pa še k izdelovalcem te vrste.
Lokomotivo so izdelovali:

1. StEG: v začetku je bila to strojna tovarna c.kr. priviligirane družbe avstrijske državne železnice (Maschinenfabrik der k.k. priviligierten österreichischen Staatseisenbahn-Gesellschaft) in je uporabljala namesto naslova kar ime prvega direktorja, Johna Haswell-a. Pozneje je ime firme skrajšala na "Družba Državne železnice" (Staatseisenbahn-Gesellschaft), okrajšava: StEG

2. Wiener Neustädter Lokomotivfabrik (Tovarna lokomotiv v Dunajskem Novem mestu)

3. Maschinenfabrik Esslingen am Neckar (D)

StEG je izdelala 105 lokomotiv v letih od 1860 do 1869, Wiener Neustädter Lokomotivfabrik 80 lokomotiv v letih 1861 do 1872 ter Maschinenfabrik Esslingen 20 lokomotiv leta 1861. Skupno je bilo izdelanih torej 205 lokomotiv te vrste!

vir: http://www.pospichal.net/lokstatistik/1 ... 9-bb49.htm

Po prvi svetovni vojni je prvi Jugoslaviji pripadlo okoli 60 lokomotiv, po drugi svetovni vojni pa je ostalo v Avstriji 8 starojugoslovanskih lokomotiv, ki so jih vrnili v letih od 1946 do 1949, med drugimi tudi muzejsko JŽ 124-004.

vir: http://www.pospichal.net/lokstatistik/2 ... z124at.htm

Ohranjene pa so naslednje lokomotive:

1. GKB 671: Železniški muzej Lieboch (A), VOZNA
2. GKB 674: Prometni muzej Budimpešta (H), eksponat
3. GKB 680 : Tehnični muzej Berlin (D), eksponat
4. SB 29.718;JŽ 124-004: Železniški muzej Ljubljana, eksponat

Še fotka iz wikipedije. Fotka je bila posneta leta 1867, ko je bila izdelana 812-ka! Kurili pa so z drvi.

[363]

Kumar tudi piše, da so lokomotivo pripeljali iz Vrdnika leta 1974 v kurilnico Grosuplje, kjer je bilo zbranih več veterank muzejske zbirke ŽG Ljubljana.

Tukaj je nekaj slik iz Grosuplja(prve štiri in 718 ni na slikah):
http://www.vlaki.com/Slovenia/000_rs/vg ... tationID=0

Če koga zanima in bi jo rad videl v Grosupljem in v Beogradu naj odpre ali si priskrbi teli dve knjigi:

Slika kjer se vidi tudi SB 29 718 v Grosupljem je v knjigi Zadnje parne lokomotive na Slovenskem.
Druga pa kjer se vidi odstavljena v Beogradu iz leta 1958 skupaj z 162-001 in 151-013 pa je v knjigi:
Bahn in Bild 104:Normalspurdampf in Jugoslawijen na strani 45.

Lp

[LJ363]

Ena slika 718 je tudi v Švajgarjevi knjigi Parna vleka na Slovenskem na strani 51.

[železocestnik]

Ena slika 718 je tudi v Švajgarjevi knjigi Parna vleka na Slovenskem na strani 51.

Ta fotka 718-tice je v prvotni obliki (na strani 51 je tiskarski škrat napisal št.716).
Če hočem prikazati, kako so naredili predelavo, mi ne preostane drugega, kot skenirati fotko iz Švajgarjeve knjige. Sem prekopal ves splet, pa takšne fotke ne najdeš nikjer...



Ima pa Švajgar na strani 127 še eno fotko, tokrat predelane, s kabino strojevodje...



Opis vrste SB 29 v Švajgarjevi knjigi Parna vleka na Slovenskem pa izgleda tako:

" 1860: rojstno leto vrste 29 SudB (JŽ 124) po zamislih Haswella in ravnatelja strojne službe SudB Louisa Adolfa Goelsdorfa. Ta vrsta se je ohranila do današnjih časov. Skupno je bilo izdelanih v naslednjih letih nad 200 lokomotiv te vrste in med njimi jih je vozilo na progah SudB na slovenskem nad 60. Le-te lokomotive so pomenile odklon Engerthovih lokomotiv tudi na ravninskih progah. Izdelovali so jih razen v StEG tudi pri Siglu v Dunajskem Novem mestu in Esslingenu.
Vrsta 29 je vozila med Mariborom in Ljubljano, do Gradca, Zagreba, Kotoribe.

Glavne mere vrste 29:

tip C, letnik 1861-1872: izdelanih nad 200 lokomotiv v tovarnah StEG, Sigl, Kessler - mere: 460 x 632 x 1245, p= 9 kg/cm2, R= 1,59 m2, H= 128,5 m2, Ga= 38 ton s hitrostjo 45 km/h. Te lokomotive so ostale v obratovanju vse do leta 1924 in še potem na premikalnem delu.
Ob presoji lokomotiv "Fahrafeld" in vrste 29 opažamo,, da je imela slednja kar dobro uravnoteženi vlečni sili Fa in Fk, kar je zarževalo spodrsavanje...
Pri vrsti 29 SudB je bila strojna sila za 0,6% manjša od adhezijske."

[železocestnik]

Iz Pospichalove statistike izvemo za Südbahn 29/ BBÖ 49, da so jih izdelali v letih od 1850 do 1872 točno 205.

Izvemo pa tudi, da jih je po 1. svetovni vojni pripadlo prvi Jugoslaviji oz. SHS 66 lokomotiv. Leta 1933, ko so jih preštevilčili, jih je bilo še samo 32.

Popolnoma enake podatke za vrsto SB 29 ima tudi Halliwell (C.J. Halliwell:The Locomotives o Jugoslavia, Malmö 1973).
Mislim, da lahko Pospichalovo statistiko jemljemo z vso resnostjo.
Brate je navedel število izdelanih lokomotiv pri JDŽ 124:
"Od leta 1860 naprej so izdelali več kot 600 primerkov tovrstne lokomotive".
Ta podatek je vsekakor napačen, morda paše k številu izdelanih vseh lokomotiv konstruktorja Johna Haswella.

Pa poglejmo še "kratek življenjepis lokomotive 718", ki ga je napisal Stane Kumar v časopisu Mali tir, št.2/72:

Privatna družba "Južne železnice" je to lokomotivo dodelila kurilnici Maribor. Leta 1919 je bila premeščena v kurilnico Beograd, od tam pa leta 1922 v Zagreb. Februarja leta 1923 jo je dobila Ljubljana, po dveh letih pa je morala zopet nazaj v Zagreb. Po treh letih se je končno zopet vrnila v Slovenijo (takrat "Dravsko banovino" - opomba @ŽC) in tu ostala do konca svoje delovne dobe. Izmenoma je obratovala na področju mariborske in ljubljanske kurilnice. Vojno je preživela nepoškodovana."

Za odisejado po drugi svetovni vojni Kumar ni vedel, od Avstrijcev smo jo dobili nazaj leta 1948.

Vendar nadaljuje Kumar njeno pot takole:
"Znova so se je spomnili ob 100-letnici železnic leta 1949. V mariborskih delavnicah so jo pokrpali in ji obnovili nekdanji izgled.
Častitljiva starka je bila na razstavi v ljubljanski Moderni galeriji in njenem okolju deležna največjega občudovanja."

Kumar pa je 718-tko tudi naslikal...



Slika iz časopisa Mali tir št.2/72. Kje je original ne vem.

[železocestnik]

Ker si je Gorchi tako želel, da bi bili z avstrijsko "671" imeli kaj skupnega...

Lepo Borsig, lepo! Naša je bila preden so jo dobili v muzej, njena sostanovalka, če se ne motim.

...sem se malo pozanimal pri ravnatelju Železniškega muzeja g. Mladenu Bogiću, kaj bi imele skupnega.

Izstrelil je kot iz topa: oznako vrste (številke)

Poglejte si številki 671 in 718. Dve tretjini številk je enakih (7 in 1)...

Ko so restavrirali "671" pri "StEF" leta 1987, je takratni predsednik društva "StEF" dr. Eberhard Franz, velikodušno daroval nove velike številke iz brona ("mesing") za 671-tko, takšne, kot so bile originalne za časa "Južne železnice".

Pri enem izmed obiskov "med prijatelji" g. Franz-a v Železniškem muzeju v Ljubljani, pa je rekel g. Bogiću, da ima v avtu nekaj za prijateljski muzej v Ljubljani.
G. Bogić je zagledal
v avtu nove novcate bronaste številke 7, 1 in 8...za našo 124.004.
Ja, se je kar namučil, da jih je znosil v delavnico.
G. Franz pa je bil skromen: ja, samo za številko 8 smo morali narediti nov model za ulitek. Številki 7 in 1 pa smo ulili pač po 2 kosa...

Res lepa gesta Štajerskih prijateljev Železnic ("StEF")!

Pa še obe lokomotivi imata dve tretjini enakih številk

Ob 150-letnici železnice se je naša 718-ka že ponašala z novimi številkami...

Tale lepotica ni bila vozna, kurili so le toliko, da se je nekaj kadilo čez dimnik.

[_Borsig_]

Bravo ŽC



Ko sem načel to temo si mislil nisem kaj vse bo prišlo na dan!!!


Ta vikend "najstarejša službujoča lokomotiva" zopet vozi!!!
V nedeljo bosta dve (2) vožnji na relaciji Graz GKB postaja - Lieboch, s 50 min. postankom za voden ogled muzeja GKB.

Vozni red:
Odhod iz GKB postaje Graz (Graz, Koflacher Gasse 35, NE glavna žel.postaja):
11:20 in 13:40

povratek iz Liebocha ob
12:40 in 15:05

Detalji na sledečem linku StEF

Se vidimo!?

[_Borsig_]

Nedelja, 27.09.2009 – Graz

671 stoji na prvem tiru postaje

ampak »hladna« - iz dimnkia se nič ne kadi




Vožnja z njo je ODPADLA!

Povratne vožnji iz prvega posta ni več končala!
Na poti nazaj je podlegla bolezni!


Zgleda, da je že dalj časa bolehala:


Pravijo, da jo bodo čim prej popravili!

Zato pa vsaj nekaj slik:

Znamenite številke


Ko sem omenil, da so vlili nakej številk več kot jih je bilo potrebno, so se začeli smejati.
Takoj so vedeli na kaj cilam!

Ko so restavrirali "671" pri "StEF" leta 1987, je takratni predsednik društva "StEF" dr. Eberhard Franz, velikodušno daroval nove velike številke iz brona ("mesing") za 671-tko, takšne, kot so bile originalne za časa "Južne železnice".

Pri enem izmed obiskov "med prijatelji" g. Franz-a v Železniškem muzeju v Ljubljani, pa je rekel g. Bogiću, da ima v avtu nekaj za prijateljski muzej v Ljubljani.
G. Bogić je zagledal
v avtu nove novcate bronaste številke 7, 1 in 8...za našo 124.004.
Ja, se je kar namučil, da jih je znosil v delavnico.
G. Franz pa je bil skromen: ja, samo za številko 8 smo morali narediti nov model za ulitek. Številki 7 in 1 pa smo ulili pač po 2 kosa...

Res lepa gesta Štajerskih prijateljev Železnic ("StEF")!

Detalji


Težko jim bom ukradli kakšen del za našo 718 – je večina delov označena!


Sončenje v toplih jesenskih sončnih žarkih



Kabina


Samo dve »očki« - tri luči v obliki trikotnika morajo imeti samo žel.vozila ki presežejo hitrost 60 km/h. Tale stara dama pa ima V/max 45! (Je pri nas tudi tako?)


To pa je njen stari, netan kotel, ki je zdržal od leta 1926 pa do 2002


Napovedani vožnji do muzeja v Liebochu seveda nista odpadli!
Uspešno jo je nadomeščal šinebus »Roter Blitz« (Rdeča strela), ampak o tem kaj več ob priložnosti!