Burlington Northern Santa Fe

[Ljubitelj]

V minulem tednu mi je članek v Financa (priporočilo za investiranje) usmeril pozornost na eno največjih transportnih družb, BNSF. Vsem, ki dvomijo o železnici najprej podatek o letnem dobičku preko 440 M$. Še bolj impresivni so nekateri drugi podatki iz letnega poročila za 2008:

število vagonov > 82000
število lokomotiv 6510
zanimivo število zaposlenih ni navedeno!!
letni transportni prihodki 17,5Mlrd $ (SŽ 284M€, 2007)
stroški goriva 4,64 Mlrd$!!!
stroški dela 3,88 Mlrd$

Obseg prevoza 664Mlrd Ntmilj (~1000Mlrd NTkm, SŽ 3,46 Mlrd Ntkm 2007, v poročilu 1000 kratna napaka)
prihodek na 1000 Ntmilj = 26$ (16,25$/1000 NTkm)
produktivnost 27,36 MBTkm/zaposlenega (primerjajte to z SŽ (3,46MlrNtkm, 1/2 od 8000 zaposlenih =~ 1 MNTkm~2MBTK)
povp. transportna pot 1090 milj (več kot je omrežja SŽ)


Pa še nekaj cvetk:
bruto teža 4 osnega vagona: 315.000 Lbs (~125 ton, 30 t/os)
pa še statistika za 27 teden 2009
naloženo intermodalnih enot 77.877
naloženo vagonov 85.622
od tega premog 42.643
Skupno naloženo 163.499 vagonov (-20,43% napram 2008)
Skupno omrežje približno 50.000 milj

Iz gornjih številk se jasno vidi, kje je prihodnost komercialnih železnic. Kljub temu, da so energetsko zelo učinkovite, pa predstavlja gorivo skoraj 25% stroškov, delo pa kljub visokim plačam samo 20% (SŽ>50%), saj je produktivnost cca 10x večja kot na SŽ in mnogih evropskih železnicah, okovanih v svoje majhne nacionalne vrtičke. Po drugi strani pa to ni čudno, saj v povprečju vozi en strojevodja 5-10 težji vlak kot v Evropi.
Iz tega kratkega prikaza nedvomno sledi, da bodo železnice v Evropi preživele le v okviru integracije v velike sisteme, nikakor pa ne v nacionalnih okvirih.

LPL

[Dolfe]

Lepo, lepo. Viva amerika!
Daj za primerjavo še npr. Amtrak.

Tudi to je amerika. press

[železocestnik]

Treba je reči, da so podatki zanimivi. Vendar sam ugotavljaš, da so neprimerljivi z SŽ, če drugega ne, pa po infrastrukturi...
Glede preživetja pa...potrebno je vedeti, da se ne bo prestrukturiralo samo evropsko gospodarstvo, prestrukturiralo se bo svetovno
Predvsem pa ne bo možno prevažanje robe brez veze po svetu, ki se ga mogoče spomnimo morda malo , ko je amariška ladja pripeljala pšenico v Koper, naša pa isto bogvedi kam. Ampak takrat sta bila na svetu dva sistema, kapitalizem in neki drug sistem. Danes je vse drugače, vendar je potrebno vedeti, da se tudi računica divjega kapitalizma ne izide.
Tudi v tem sistemu so možne vožnje brez veze. Potrebno je vedeti, da bo največji problem človeštva energija (kateri porabi se čudiš tudi ti pri zgornjem podjetju) in prevažanje robe tja, kamor je najbolj ekonomično.
Ta premog, ki se vozi po zgornjih progah, je vprašanje, koliko se ga bo sploh vozilo (sicer ne vem, za kaj se uporablja) v prihodnje. Če bo prišel v prihodnosti na dovoljen spisek uporabe, se bo optimirala krajevna uporaba (prestavitev tovarn, energetik...) v bližino rudnikov.
Kapitalizem ne bo mogel gledati samo na dobiček (in posledično samo prevažanje robe brez veze iz A v B in nazaj, samo zato, da bo par zaslužkarjev potegnilo denar v svoje žepe...
Omejitev bo v prihodnosti energija in onesnaževanje okolja, pa LKB gor ali dol...
Tako da čakajo kapitalizem velike spremembe...vsake toliko časa pa se dogajajo revolucije...
...in tem se bodo morale prilagoditi tudi železnice...ne samo slovenske, tudi evropske in vse po svetu. Svet (Zemlja) je samo eden...
Tudi to železniško podjetje iz zgornjega primera čakajo velike spremembe, kljub današnjim odličnim rezultatom, ki si jih navedel s takšnim veseljem, da bi prikazal nesposobnost in zaostalost SŽ
Štejem ti pa v dobro, da veš, da se bodo morale prilagoditi tudi ostale evropske železnice

[Dino S]

BNSF ima približno 38000 zaposlenih.

[Ljubitelj]

DinoS, hvala za število zaposlenih, jaz ga nisem našel, sem pa ocenjeval na 30.000. Torej lahko sedaj primerjam prihodek na zaposlenega v tovornem prometu:

BNSF 17,5E9$/3,8E4/1,454($/€) = 316,7E3€/zaposlenega
SŽ, tovpromet 129,248E6/1899 = 68,1E3€/zaposlenega (škoda da ni podatkov za 2008)

Razlika v produktivnosti je skoraj 5 kratna, če pa rečemo, da je 1/2 zaposlenih na SŽ vezana na tovorni promet (BNSF šteje v zaposlene tudi infarstrukturo in vzdrževanje) je razmerje še bolj zaskrbljujoče, 15 kratno.

Kar sem v bistvu hotel pokazati je to, da so železnice lahko ekonomsko dokaj donosne iz transportne dejavnosti. Seveda mora biti vsa dejavnost posvečena dobičku. Kot zanimivost naj omenim iz gornjega poročila, da posamične največje ranžirne postaje dnevno ne prebavijo več kot 1200 vagonov. Večina tovora je torej v sklenjenih vlakih (premog, intermodalni transport). Zaprepaščujoča pa je iz evropskega stališča cenenost prevoza. Kljub velikim stroškom dizelskega goriva (po njihovih podatkih največji posamični potrošnik na svetu v miru) je cena 26$ na 1000 NTkm, ali skoraj polovico ceneje od povprečnega trasnportnega prihodka na 1000 NTKM SŽ v letu 2007 (129E6€/3,944e9NTkm*1,454($/€)=47,65 $/1000 NTkm). Zato ni čudno, da so tako rekoč ves trasnkontinetalni prevoz kontejnerjev Zahod-Vzhod prevzeli od ladijskih družb skozi Panamski prekop. Bomo videli kaj bo, ko bo prekop razširjen in bodo vozile ladje PostPanaMax skozi prekop. Pomislite, kaj bi bilo, če bi železnicam v Evraziji uspelo prevzeti recimo, samo eno tretjino tovora iz Japonske v Evropo/ali celo na Vzhod ZDA (ideja o zvezi preko Sibirije do Narvika). Pa izgleda, da zaradi partikularizma ne morejo biti cenovno konkurenčne. Še iz Turčije in Grčije ne uspejo vzpostaviti konkurenčne intermodalne povezave, tako da gre večina prevoza po cesti in z ladjo. Še akcijo Bosfor Express so sfižili Hrvati (nihče ne sme voziti po Hrvaški razen Hrvatov ).

Nekateri bodo rekli, lahko njim, ko imajo drugačno infrastrukturo. Seveda jo imajo, toda na začetku, pred 150 leti so imeli enako kot v Evropi. Pa še danes vozijo po Evropskih tračnicah, saj sami nimajo za to več usposobljenih valjarn pa imajo 30 t osno obremenitev, v evropi pa 22,5(25).

Pri nas se stalno ponavlja teza: pretežek vlak se bo strgal. Hudiča, avtomatske spenjače obstojajo že preko 100 let, pa bi jih lahko že zamenjali. Tako pa samo na progi proti Narviku prevažajo železno rudo s težkimi tovornimi vlaki, že vedo zakaj. Tako bi bil najmanjši problem zamenjati spenjače na sklenjenih vlakih, ki prevažajo rudo, premog na določeni relaciji. Še vedno bi bili omejeni po dolžini, toda bruto teža bi bila proti 4000-5000 tonam.

Če pa naše napajalne postaje niso dovolj močne za napajanje ene el. lokomotive 541, se pa uporabi dizelske, po potrebi pač. Rezultati BNSF kažejo, da stroški energije niso tako pomembni, ampak stroški dela!!!!! Varčuje se pri največjem strošku, ne najmanjšem, kot se je to počenjalo v socializmu. Kar se pa tiče hrupa dizlov na koprski progi pa vsi vemo da Herkulesi OBB vozijo tako tiho kot elok (tudi iz lastnih izkušenj na progi Bratislava-Dunaj).

LPL

PS.: Kar se pa tiče bodočnosti prevoza premoga:
Premoga je še za nekaj 100 let. V izjave ICPP o antropogenem izvoru spreminjanja/segrevanja ozračja dvomivedno več ljudi, saj ne znajo razložiti niti pojavov v preteklosti, kaj šele napovedati nekaj 10 letno bodočnost. Pojavile so se pa tudi tehnično izvedljive ideje o shrambi CO2. Tako se ni bati za bodočnost prevoznega trga premoga, tudi na SŽ ne, pa čeprav znaša strošek prevoza iz KP do TOL po SŽ prav toliko, kot ladijski transport iz Indonezije/Avstralije. Seveda, če kamijonarji ne bodo nekoliko spustili cene (uvedba večjih kamionov kot na Švedskem)

PSS.: Primerjava prihodka na zaposlenega je katastrofalna za SŽ (pa ne mnogo manj za ostale tovorne operaterje v Evropi). Nekaj je geografskih razlogov (povprečna transportna pot BNSF je 1090 milj (1700km), v Evropi dosegljivo samo pri trans evropskem prometu proti Rusiji in Aziji (Kitajska, Iran, B. Vzhod), kjer pa so evropki operaterji daleko slabši ravno zaradi partikularnosti, da ne rečem nacionalizmov in umetno politično povzročenih tehničnih ovir.

[železocestnik]

PS.: Kar se pa tiče bodočnosti prevoza premoga:
Premoga je še za nekaj 100 let. V izjave ICPP o antropogenem izvoru spreminjanja/segrevanja ozračja dvomivedno več ljudi, saj ne znajo razložiti niti pojavov v preteklosti, kaj šele napovedati nekaj 10 letno bodočnost. Pojavile so se pa tudi tehnično izvedljive ideje o shrambi CO2. Tako se ni bati za bodočnost prevoznega trga premoga, tudi na SŽ ne, pa čeprav znaša strošek prevoza iz KP do TOL po SŽ prav toliko, kot ladijski transport iz Indonezije/Avstralije. Seveda, če kamijonarji ne bodo nekoliko spustili cene (uvedba večjih kamionov kot na Švedskem)

To o hrambi imaš prav. Sem bil letos gost norveške firme Statoilhydro (vrtalne ploščadi predvsem v Norveškem morju, pa tudi po vsem svetu...). Oni CO2 že spravljajo "pod zemljo".
link:
http://www.statoilhydro.com/en/Environm ... rVest.aspx

http://www.statoilhydro.com/en/Environm ... Salah.aspx

http://www.statoilhydro.com/en/Environm ... 8hvit.aspx

vrtalne ploščadi in skladišča za CO2 v Norveškem morju...




klic na vrtalno ploščad Asgard...



(mislim, da bi Dolfe takoj pogruntal, kateri sem na fotki )

Vendar je to pljunek v morje...
Bo potrebno še masikaj urediti na tem svetu. Večina firm po svetu razmetava z energijo, ker menagerji nimajo pojma, kako se da kaj privarčevati pri energiji (to pa pomeni pri gorivih...). Pri nas imamo divji kapitalizem in vedno večje nesposobneže, nič bolje ni v marsikateri evropski firmi.
V ta okvir se bodo morale vključiti tudi železnice in cestni prevozniki. Poglej, kako se zaostrujejo predpisi za onesnaževalce v cestnem prometu...
Tudi Američani se bodo morali vključiti v očiščevanje Zemlje. ravno tako tudi Kitajci...
Ne bo pa lahko, to je pa verjetno vsem jasno...