Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
Pred časom smo imeli "na tapeti" vprašanje, koliko je bilo zaposlenih Slovencev na železnici v bivši Avstro-ogrski monarhiji.
Ker verjetno do sedaj še ni bilo izdelane študije s takšno nalogo, si moramo sami pomagati vsaj s podatki, ki so na voljo...
...sicer ne uporabljamo argumentov in smo takoj pristranski
Za vzorec bomo vzeli leto 1879, saj imam na razpolago Ljubljanski ...koledar za leto 1879 (originalni naslov je: Laibacher Geschäfts-, Auskunfts- und Haushaltungs=Kalender für das Jahr 1879. Laibach, Verlag von Johann Giontini
Slovenske knjižnice ne izkazujejo v COBISS-u te publikacije, zato je prav, da razširimo informacije...
(seveda bo možno videti sken, ko bo na voljo shrani.si....)
Sicer je malo OT, ampak na pomembnem mestu je genealogija vladajoče cesarske hiše...
Kasneje nam bodo ti podatki prišli prav...
Torej:
Franc Jožef I. (Karl), rojen v Schönbrunnu, 18. avgusta 1830. pričel vladati 2. decembra 1848
(izkaže se, da je to pomembni datum, recimo dokončanja gradnje borovniškega viadukta...)
Žena: Elizabeta (Amalie Eugenie), hči bavarskega vojvode Maksimiljana Jožefa, rojena 24. decembra 1837.
Sin: Rudolf (Franc Karl Jožef), cesarski kronski princ, rojen 21. avgusta 1858
Vidimo, da je Franc Jožef začel vladati z 18 leti, po Rudolfu pa so poimenovali železnico iz St. Valentina (pri Linzu) - Beljak/Villach/, Trbiž /Tarvis/ - Ljubljana/Laibach/.
Sedaj pa si poglejmo zaposlene na Južni železnici (k.k. priv. Südbahn) na Kranjskem:
Postaja Zidani most /Steinbrück/:
Šef postaje:Peterzik Eduard
pomočniki: Hren Karl, Hočevar Jožef. Dusel Jožef, Skrajnar Mathias, Schwarz Josef, Studeny Eugen, Kwoppek Ludvig, Czabaum Julius, Vrančič Johann
Postaja Hrastnik/Hrastnik/:
Šef postaje:Bračič Jožef
Pomočnika: Hafekost Johann, Konwalika Wenzel
Postaja Trbovlje /Trifail/:
šef postaje: Heissler Karl
pomočniki: Kozamernik Franc, Zimmer Karl, Piskar Franc, Haas Josef
Postaja Zagorje /Sagor/:
šef postaje: Szydlowski Adolf
pomočniki: Zupan Martin, Glassner Viktor, Halfar August
Postaja Sava /Sava/:
vodja postje: Posch Georg
Postaja Litija /Littai/:
šef postaje: Schlanf Alois
pomočnik: Wildner Heinrich
Postaja Kresnice /Kressnitz/:
vodja postaje: Lindner Leopold
postajni nadzornik: Dollenz Gaspar
Postaja Laze / Laase/:
šef postaje: Schredl Alois
pomočnik: Höllrigl Ferdinand
Postaja Zalog / Salloch/:
šef postaje: Platzer Karl, baron
pomočnika: Planinec Franc, Kattinger Karl
Postaja Ljubljana /Laibach/:
šef postaje: Habit Gustav
ekspedit: Demel Johann, Brunner Anton, Gutsch Vinzenz, Posch Siegfried, Absetz Franz, Hail Lorenz, Lilleg Josef, Gariboldi Raimund, baron
Allitsch Franz, Pirz Johann, Brunner Johann, Muck Michael, Tonfern Johann, Babnik Jožef, Lissez Johann
pomočniki prometniki: Wochinz Franz, Szillich Karl, Bartl Johann, Guttmann Eugen, Vidiz Felix, Popp Franz, Svetek Johann, Gutrath Sigmund
Postaja Borovnica /Franzdorf/:
šef postaje: Kovač Martin
pomočnik: Gabriel Josef, Zabret August
Postaja Logatec/ Loitsch/:
šef postaje: Auer Johann
pomočniki: Marguč Jožef, Schubert Franz, Fritschner Hermann
Postaja Planina /Planina/:
vodja postaje: Ebenberger Josef
Postaja Rakek /Rakek/:
šef postaje: Wallner Johann
pomočniki:
Kastreuz Ferdinand, Verbič Johann, Verner Heinrich
Postaja Postojna /Adelsberg/:
šef postaje: Witzany Johann
pomočnika: Rakovec Alojz, Milost Johann
Postaja Prestranek /Prestranek/:
vodja postaje:Reipprich Alexander
postajni nadzornik: Filier Dominik
Postaja St. Peter na Krasu /St. Peter/, danes Pivka:
šef postaje: Stefan Jakob
pomočniki: Kiesling wilhelm, Jenko Johann, Achmidt Alfred, Tejkal Johann, Rogulja Simon
Postaja Zgornje Ležeče /Ober Lesece/:
šef postaje: Bretzner Julius
Postaja Kilovče/Küllenberg/(na progi Pivka-Ilirska Bistrica):
vodja postaje: Posega Anton
Postaja Trnovo (del Ilirske Bistrice)/Dornegg/:
šef postaje: Strohmayer Raimund
postajni nadzornik: Helth Franz
Postaja Divača /Divacca/:
šef postaje: Sterle Franc
pomočniki: Fornasarig Johann, Deisinger Josef, Pelz Julius
Železniška inšpekcija v Ljubljani:
Inšpektor: Karabaczek Alois
Inženir: Prossy Eustach
Računovodja: Malaverh Friedrich
pomožni uradnik: Tollowitz Alexander
Na postajah:
Zidani most /Steinbrück/:
lokomotivski nadzornik: Gmeiner Anton
Hrastnik/Hrastnik/:
nadzornik premoga: Dinagl Georg
Trbovlje /Trifail/:
Uradnik: Neger Adalbert
Zagorje/Sagor/:
uradnik: Schusterschitz Christian
Ljubljana/Laibach/:
šef kurilnice: Vessel Raimund
namestnika: Ruprecht Philipp, Bräu Georg
vodja delavnice: Armbruster Josef
računovodski pomočnik: Juhn Josef
Borovnica /Franzdorf/:
nadzornik lokomotiv: Stanzl Josef
St. Peter na Krasu /St. Peter/, danes Pivka:
nadzornik lokomotiv: Haslinger Johann
Vzdrževanje proge:
Inženirska sekcija:
Litija /Littai/:
sekcijski inženir: Nikl Wenzl
nadzorni inženir: Haas Robert
Zidani most/Steinbrück/:
sekcijski inženir: Unger Julius
nadzorni inženir: Heimann Anton
Ljubljana/Laibach/:
sekcijski inženir: Gürke Anton
nadzorni inženir: Zdaril Josef
Postojna/Adelsberg/:
sekcijski inženir: Nödel Josef
nadzorni inženir: Brabenec Johann
St.Peter na Krasu /St. Peter/:
sekcijski inženir: Novakowsky Conrad
nadzorni inženir: Munk Ludwig
Sanitetna služba:
Železniški zdravniki:
Kutschera Josef v Zidanem mostu/Steinbrück/.
Oblak Georg v Litiji /Littai/.
Dr. Gisl Adolf v Ljubljani/Laibach/
Thomitz Johann v Ljubljani.
Bachman Franz v Trnovem/Dornegg/ (danes Ilirska Bistrica)
se nadaljuje:
Rudolfova železnica /k.k. priv. Kronprinz-Rudolfbahn/
Ker verjetno do sedaj še ni bilo izdelane študije s takšno nalogo, si moramo sami pomagati vsaj s podatki, ki so na voljo...
...sicer ne uporabljamo argumentov in smo takoj pristranski
Za vzorec bomo vzeli leto 1879, saj imam na razpolago Ljubljanski ...koledar za leto 1879 (originalni naslov je: Laibacher Geschäfts-, Auskunfts- und Haushaltungs=Kalender für das Jahr 1879. Laibach, Verlag von Johann Giontini
Slovenske knjižnice ne izkazujejo v COBISS-u te publikacije, zato je prav, da razširimo informacije...
(seveda bo možno videti sken, ko bo na voljo shrani.si....)
Sicer je malo OT, ampak na pomembnem mestu je genealogija vladajoče cesarske hiše...
Kasneje nam bodo ti podatki prišli prav...
Torej:
Franc Jožef I. (Karl), rojen v Schönbrunnu, 18. avgusta 1830. pričel vladati 2. decembra 1848
(izkaže se, da je to pomembni datum, recimo dokončanja gradnje borovniškega viadukta...)
Žena: Elizabeta (Amalie Eugenie), hči bavarskega vojvode Maksimiljana Jožefa, rojena 24. decembra 1837.
Sin: Rudolf (Franc Karl Jožef), cesarski kronski princ, rojen 21. avgusta 1858
Vidimo, da je Franc Jožef začel vladati z 18 leti, po Rudolfu pa so poimenovali železnico iz St. Valentina (pri Linzu) - Beljak/Villach/, Trbiž /Tarvis/ - Ljubljana/Laibach/.
Sedaj pa si poglejmo zaposlene na Južni železnici (k.k. priv. Südbahn) na Kranjskem:
Postaja Zidani most /Steinbrück/:
Šef postaje:Peterzik Eduard
pomočniki: Hren Karl, Hočevar Jožef. Dusel Jožef, Skrajnar Mathias, Schwarz Josef, Studeny Eugen, Kwoppek Ludvig, Czabaum Julius, Vrančič Johann
Postaja Hrastnik/Hrastnik/:
Šef postaje:Bračič Jožef
Pomočnika: Hafekost Johann, Konwalika Wenzel
Postaja Trbovlje /Trifail/:
šef postaje: Heissler Karl
pomočniki: Kozamernik Franc, Zimmer Karl, Piskar Franc, Haas Josef
Postaja Zagorje /Sagor/:
šef postaje: Szydlowski Adolf
pomočniki: Zupan Martin, Glassner Viktor, Halfar August
Postaja Sava /Sava/:
vodja postje: Posch Georg
Postaja Litija /Littai/:
šef postaje: Schlanf Alois
pomočnik: Wildner Heinrich
Postaja Kresnice /Kressnitz/:
vodja postaje: Lindner Leopold
postajni nadzornik: Dollenz Gaspar
Postaja Laze / Laase/:
šef postaje: Schredl Alois
pomočnik: Höllrigl Ferdinand
Postaja Zalog / Salloch/:
šef postaje: Platzer Karl, baron
pomočnika: Planinec Franc, Kattinger Karl
Postaja Ljubljana /Laibach/:
šef postaje: Habit Gustav
ekspedit: Demel Johann, Brunner Anton, Gutsch Vinzenz, Posch Siegfried, Absetz Franz, Hail Lorenz, Lilleg Josef, Gariboldi Raimund, baron
Allitsch Franz, Pirz Johann, Brunner Johann, Muck Michael, Tonfern Johann, Babnik Jožef, Lissez Johann
pomočniki prometniki: Wochinz Franz, Szillich Karl, Bartl Johann, Guttmann Eugen, Vidiz Felix, Popp Franz, Svetek Johann, Gutrath Sigmund
Postaja Borovnica /Franzdorf/:
šef postaje: Kovač Martin
pomočnik: Gabriel Josef, Zabret August
Postaja Logatec/ Loitsch/:
šef postaje: Auer Johann
pomočniki: Marguč Jožef, Schubert Franz, Fritschner Hermann
Postaja Planina /Planina/:
vodja postaje: Ebenberger Josef
Postaja Rakek /Rakek/:
šef postaje: Wallner Johann
pomočniki:
Kastreuz Ferdinand, Verbič Johann, Verner Heinrich
Postaja Postojna /Adelsberg/:
šef postaje: Witzany Johann
pomočnika: Rakovec Alojz, Milost Johann
Postaja Prestranek /Prestranek/:
vodja postaje:Reipprich Alexander
postajni nadzornik: Filier Dominik
Postaja St. Peter na Krasu /St. Peter/, danes Pivka:
šef postaje: Stefan Jakob
pomočniki: Kiesling wilhelm, Jenko Johann, Achmidt Alfred, Tejkal Johann, Rogulja Simon
Postaja Zgornje Ležeče /Ober Lesece/:
šef postaje: Bretzner Julius
Postaja Kilovče/Küllenberg/(na progi Pivka-Ilirska Bistrica):
vodja postaje: Posega Anton
Postaja Trnovo (del Ilirske Bistrice)/Dornegg/:
šef postaje: Strohmayer Raimund
postajni nadzornik: Helth Franz
Postaja Divača /Divacca/:
šef postaje: Sterle Franc
pomočniki: Fornasarig Johann, Deisinger Josef, Pelz Julius
Železniška inšpekcija v Ljubljani:
Inšpektor: Karabaczek Alois
Inženir: Prossy Eustach
Računovodja: Malaverh Friedrich
pomožni uradnik: Tollowitz Alexander
Na postajah:
Zidani most /Steinbrück/:
lokomotivski nadzornik: Gmeiner Anton
Hrastnik/Hrastnik/:
nadzornik premoga: Dinagl Georg
Trbovlje /Trifail/:
Uradnik: Neger Adalbert
Zagorje/Sagor/:
uradnik: Schusterschitz Christian
Ljubljana/Laibach/:
šef kurilnice: Vessel Raimund
namestnika: Ruprecht Philipp, Bräu Georg
vodja delavnice: Armbruster Josef
računovodski pomočnik: Juhn Josef
Borovnica /Franzdorf/:
nadzornik lokomotiv: Stanzl Josef
St. Peter na Krasu /St. Peter/, danes Pivka:
nadzornik lokomotiv: Haslinger Johann
Vzdrževanje proge:
Inženirska sekcija:
Litija /Littai/:
sekcijski inženir: Nikl Wenzl
nadzorni inženir: Haas Robert
Zidani most/Steinbrück/:
sekcijski inženir: Unger Julius
nadzorni inženir: Heimann Anton
Ljubljana/Laibach/:
sekcijski inženir: Gürke Anton
nadzorni inženir: Zdaril Josef
Postojna/Adelsberg/:
sekcijski inženir: Nödel Josef
nadzorni inženir: Brabenec Johann
St.Peter na Krasu /St. Peter/:
sekcijski inženir: Novakowsky Conrad
nadzorni inženir: Munk Ludwig
Sanitetna služba:
Železniški zdravniki:
Kutschera Josef v Zidanem mostu/Steinbrück/.
Oblak Georg v Litiji /Littai/.
Dr. Gisl Adolf v Ljubljani/Laibach/
Thomitz Johann v Ljubljani.
Bachman Franz v Trnovem/Dornegg/ (danes Ilirska Bistrica)
se nadaljuje:
Rudolfova železnica /k.k. priv. Kronprinz-Rudolfbahn/
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 20.12.2009, 11:49, skupaj popravljeno 2 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
Kar veselo in nadaljuj, ...... vse tja do Dofeta, cokle, holdinga, ........železocestnik napisal/-a:Pred časom smo imeli "na tapeti" vprašanje, koliko je bilo zaposlenih Slovencev na železnici v bivši Avstro-ogrski monarhiji.
se nadaljuje:
Dobrih sto let kasneje je bila slika popolnoma podobna, vendar z drugačno narodno pripadnostjo.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Re: Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
Pozdrav
Spet super delo @ŽC....Sem na hitro preletel seznam in mi je eno ime "za oko zapelo". Gre za inženirja v Ljublajni, Eustach-a Prossy-ja.A je to ta Eustach Prossy, ki je bil direktor za "mašine" na Južni železnici? In je zasnoval serijo SB 570 ter naredil koncept za našo 03 (SB 109)? Slednjo je pomagal v življenje spraviti med drugim njegov sin Ernst Prossy.
Z vsakim odgovorom se porajajo nova vprašanja...
LP
Jože
Spet super delo @ŽC....Sem na hitro preletel seznam in mi je eno ime "za oko zapelo". Gre za inženirja v Ljublajni, Eustach-a Prossy-ja.A je to ta Eustach Prossy, ki je bil direktor za "mašine" na Južni železnici? In je zasnoval serijo SB 570 ter naredil koncept za našo 03 (SB 109)? Slednjo je pomagal v življenje spraviti med drugim njegov sin Ernst Prossy.
Z vsakim odgovorom se porajajo nova vprašanja...
LP
Jože
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
Prossy-ja sem že hotel "izbrisati" iz seznama, da si ne nakopljem dodatnega dela po novih, kasnejših seznamih
Pol sem pa si rekel, saj mogoče nihče še opazil ne bo
Pa saj ni te knjige po knjižnicah...
Ampak sem obljubil sken ...pol pa se bo videlo
Pol pa se najde zmeraj nekdo s "sokolovimi očmi"
Pol sem pa si rekel, saj mogoče nihče še opazil ne bo
Pa saj ni te knjige po knjižnicah...
Ampak sem obljubil sken ...pol pa se bo videlo
Pol pa se najde zmeraj nekdo s "sokolovimi očmi"
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
Torej odprem knjižico na strani 17 rubrike "Personalstand...." (Pred temm seznamom je 120 strani koledarja...)železocestnik napisal/-a:
se nadaljuje:
Rudolfova železnica /k.k. priv. Kronprinz-Rudolfbahn/
Rudolfova železnica /k.k. priv. Kronprinz-Rudolfbahn/
Postaje na Kranjskem
Prometna in transportna sekcija
Laibach/Ljubljana/
kontrolor prometa: Schmidt August
uradnik: Perwald Michael
Postaja Ljubljana /Laibach/:
predstojnik postaje: Heyssl Friedrich
uradniki: Kobler August, Križaj Johann, Venkiser Franz, Liebenwein Karl
pomožni uradniki: Vidiz Gustav, Lorenz August
Vižmarje/Vižmarje/:
nadzornik postaje: Odlasek Andreas
Medvode/Zwischenwässern/:
vodja postaje: Bekeö Ludwig
Škofja Loka /Lak/:
vodja postaje: Detella Josef
Kranj/Krainburg/:
vodja postaje: Kriegsau Franz, baron
pomožni uslužbenec: Stupar Felix (Štupar Srečko )
Podnart/Podnart/:
Detella August
Radovljica-Lesce /Radmansdorf=Lees/(leta 1884 preimenovana v Lees-Veldes/Lesce-Bled/:
vodja postaje: Forstner plemeniti Villau Gustav
uradnik: Pirich Johann
Slovenski Javornik/Jauerburg/:
nadzornik postaje: Steiner Jakob
Jesenice/Assling/:
vodja postaje: Roiko Johann
Dovje/Lengenfeld/ (pozneje Dovje-Mojstrana):
nadzornik postaje: Kovač Gregor
Kranjska Gora/Kronau/:
nadzornik postaje: Potrato Karl
Rateče-Bela Peč/ Ratschach=Weissenfels/:
nadzornik postaje: Hatlanek Camillo
Vzdrževalna sekcija Ljubljana/Laibach/:
šef proge: Höllrigl Josef
uradnika: Swoboda Johann, Hillardt Franz
Prometna sekcija in delavnice
Delavnice Ljubljana /Laibach/:
vodja delavnic in predstojnik sekcije: Liebenwein Josef
pomožni uradniki: Grassnegg Franz, Klump Jakob
skladišče v Ljubljani /Laibach/:
upravnik: Gabriel Franz
Ende
Glede nazivov postaj sem si pomagal z odličnim delomRauter Dietmar, Rainer Herwig:Ein Verkehrsweg erschliesst die Alpen, založba Mlakar, St. Peter pri Judenburgu (Avstrija).
G. Rauter je direktor Železniškega muzeja v Knittelfeldu in mi je dovolil objaviti tudi kakšno fotko iz knjige, s tem , da napišem avtorja in navedem nahajališče dokumenta.
Vse to zgoraj pa je nastalo zato, ker sem iskal šefa postaje v ...Medvodah
Mogoče mi bo pa kdaj prav prišlo
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
Zaenkrat lahko potrdim le pot v penzijo Evstachija Prossy-jaBarbarpapa1 napisal/-a: Gre za inženirja v Ljublajni, Eustach-a Prossy-ja.A je to ta Eustach Prossy, ki je bil direktor za "mašine" na Južni železnici? In je zasnoval serijo SB 570 ter naredil koncept za našo 03 (SB 109)? Slednjo je pomagal v življenje spraviti med drugim njegov sin Ernst Prossy.
članek iz...Wiener Zeitung, Nummer 223, 26 September 1913 — Handel, Industrie, Verkehr und Landwirtschaft. [ARTICLE]
http://onb-ccs.dlconsulting.com/cgi-bin ... t=gif&key=
Njegovega namestnika pa so imenovali njegovega namestnika Dr. Karla Schlössa.
Seveda pa so pred odhodom v penzijo Evstachija Prossyja nagradili...kar pa danes ni več običajno
Torej se tudi Dolfetu ne obeta kakšno napredovanje
V Wiener Zeitung z dne 31. januar 1912 poročajo o povišanju naziva Prossy-ju...
Seine k. und k. Apostolische Majestät habe mit
Allerhöchster Entschließung vom 28. Jänner d. J.
dem Verkehrsdirektor der privilegierten Südbahn-
Gesellschaft Julius Nessler den Orden der
Eisernen Krone dritter Klasse und dem Maschinendirektor der genannten Gesellschaft Eustach P r o s s y
den Titel eines Oberbaurates mit Nachsicht der
Taxe allergnädigst zu verleihen geruht.
(za kontrolo: http://www.google.si/url?sa=t&source=we ... xNOqfEgAZA)
Torej je samo njegovo veličanstvo z najvišjim odlokom z dne 28. januarja 1912 strojnemu direktorju družbe Južne železnice Eustachu Prossy-ju dodelilo naziv višjega svetovalca in s tem višjo plačo in potem tudi višjo penzijo...
Glede na to, da je šel v penzijo leta 1913, obstaja velika verjetnost, da je to isti E. Prossy iz Ljubljane iz leta 1879. Pogledati bo potrebno še v kakšen seznam, da bomo 100%
Opozoril bi pa na eno podrobnost. Tudi Verij Švajgar v Parni vleki na Slovenskem ni točno napisal, kdaj sta se "strojna ravnatelja" Južnih železnic zamenjala na "položaju"...
Za leto 1912 je še Prossy-ju pripisal tenderko 629, za leto tik pred vojno pa že Dr. ing. Schlöss-u vrsto 570.
Je pa na strani 185 Parne vleke Verij Švajgar prilepil fotko Evstahija Prossy-ja...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
Pri brskanju po spletu, sem našel tudi nekaj o Eustachiju Prossyju. Ob 150 letnici proge čez Semering je članek in slike lokomotive 629.01 in 1o9.13. v tekstu je tudi naveden kot konstruktor omenjenih lokomotiv. http://www.ebepe.com/html/semmering153e.html
Eno od odlikovanj, verjetno jih je dobil več.
http://www.austriancoins.com/neuberger.html
Eno od odlikovanj, verjetno jih je dobil več.
http://www.austriancoins.com/neuberger.html
Re: Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
Izgleda, da je bil včasih poklic postajenačeknika jako ugleden. Tako je bil postajenačelnik v Zalogu kar baron Platzer, v ekspeditu v Ljubljani prav tako neki baron Raimund gariboldi, pa šef v Kranju baron Kriegsau, v Lescah pa Forstner, plemeniti Vilau.
Ni kaj dokaj ugleden poklic. Pa saj so tudi strojevodje vozili z belimi rokavicami....
Skratka ŽC zanimivo.....
LPL
Ni kaj dokaj ugleden poklic. Pa saj so tudi strojevodje vozili z belimi rokavicami....
Skratka ŽC zanimivo.....
LPL
Re: Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
Tole, z belimi rokavicami je zgolj filmsko. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko časa je mašinfürer uspel obdržati bele rokavice.Ljubitelj napisal/-a:
Ni kaj dokaj ugleden poklic. Pa saj so tudi strojevodje vozili z belimi rokavicami....
LPL
Če se spomnim svojih rosnih let, smo bili potniki zakajeni in sajasti, čim smo stopili na postajni peron. Da o ročajih, kljukah in klopeh niti ne govorimo.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Re: Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
Jaz tudi nisem kaj prida verjel... Ampak moj rajnki oče, ki je učil po vojni cel kup strojevodij na nekakšnih tehnikumih je tole rad povedal. Seveda to ni bilo takrat, ko je on prakticiral v 30-tih za strojevodjo, ampak še pod KuK monarhijo.Dolfe:
Tole, z belimi rokavicami je zgolj filmsko. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko časa je mašinfürer uspel obdržati bele rokavice.
LPL
Re: Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
Seveda, kjer je para, so tudi saje.Dolfe napisal/-a:Tole, z belimi rokavicami je zgolj filmsko. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko časa je mašinfürer uspel obdržati bele rokavice.Ljubitelj napisal/-a:
Ni kaj dokaj ugleden poklic. Pa saj so tudi strojevodje vozili z belimi rokavicami....
LPL
Če se spomnim svojih rosnih let, smo bili potniki zakajeni in sajasti, čim smo stopili na postajni peron. Da o ročajih, kljukah in klopeh niti ne govorimo.
Bele rokavice so prišle v poštev samo ob svečanih priložnostih.
Prijeten preostanek dneva
Signal
Signal
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
Ja, tole plaketo so mu posvetili njegovi uradniki (podrejeni sodelavci)...ob odhodu v penzijo.Florjan napisal/-a:
Eno od odlikovanj, verjetno jih je dobil več.
http://www.austriancoins.com/neuberger.html
Prisrčno!
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
Nam je že Tone podal lekcijo...Dolfe napisal/-a:
Tole, z belimi rokavicami je zgolj filmsko. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko časa je mašinfürer uspel obdržati bele rokavice.
s52r napisal/-a: ....velja za parno vleko v mojem obdobju....
- zlikana uniforma z belo srajco in kravato....nikoli
- bele bombažne rokavice....nikoli, še za usnjene nismo vedeli....
- šlezijec samo v izjemnih primerih....
- pokončna drža....na začetku, včasih tudi tridnevnega šihta
- ponosna drža....vedno
- lopata, grebljica in kantice z oljem vedno na dosegu roke
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
Pa nadaljujmo z našimi zaposlenimi "ajzenponarji" v AO monarhiji...
Na razpolago imam almanah avstrijskih državnih železnic za leto 1918/1919. No, tega pa lahko najdete v Cobiss-u:
Almanach der k.k. österreichischen
Staatsbahnen 1918/1919 (XXXIX. Jahrgang)
IMPRESUM................ : Wien : Selbstverlag und Verwaltung des k.k.
Eisenbahnministeriums, 1919
Pa mi povejte, koliko firm ima takšne almanahe zaposlenih
Ja, pa plače vseh velikih šefov so zapisane v almanahu..
Zamislite si, na kako enostaven način je žena zvedela, koliko zaslužite Šla je v knjižnico in...
A vas kaj firbec matra
No pa poglejmo!
Edino za ministra na železniškem ministrstvu (Banhans Karl, baron) ni navedena plača
Sekcijski šefi pa so imeli plačo od 14.000 do 16.000 kron.
V tehničnih službah pa je bilo takole:
med ministrskimi svetovalci oz. dvornimi svetovalci poznamo samo inž.Rihošek Johanna (Verij Švajgar piše v Parni vleki na Slovenskem Rihosek Johann; v Almanach-u je natiskano Rihošek!). Plača?
Od 10.000 do 14.000 kron!
Malo nižji "čin" je bil višji svetovalec za gradnjo (Ober-Baurat). Enega takšnega poznamo od opisov zgoraj, ki nam je ravno ušel v penzijo leta 1913...Evstahij Prossy!
Koliko je zaslužil? Od 6400 do 8500 kron.
Slovence med velikimi zaslužkarji ne najdemo
Na razpolago imam almanah avstrijskih državnih železnic za leto 1918/1919. No, tega pa lahko najdete v Cobiss-u:
Almanach der k.k. österreichischen
Staatsbahnen 1918/1919 (XXXIX. Jahrgang)
IMPRESUM................ : Wien : Selbstverlag und Verwaltung des k.k.
Eisenbahnministeriums, 1919
Pa mi povejte, koliko firm ima takšne almanahe zaposlenih
Ja, pa plače vseh velikih šefov so zapisane v almanahu..
Zamislite si, na kako enostaven način je žena zvedela, koliko zaslužite Šla je v knjižnico in...
A vas kaj firbec matra
No pa poglejmo!
Edino za ministra na železniškem ministrstvu (Banhans Karl, baron) ni navedena plača
Sekcijski šefi pa so imeli plačo od 14.000 do 16.000 kron.
V tehničnih službah pa je bilo takole:
med ministrskimi svetovalci oz. dvornimi svetovalci poznamo samo inž.Rihošek Johanna (Verij Švajgar piše v Parni vleki na Slovenskem Rihosek Johann; v Almanach-u je natiskano Rihošek!). Plača?
Od 10.000 do 14.000 kron!
Malo nižji "čin" je bil višji svetovalec za gradnjo (Ober-Baurat). Enega takšnega poznamo od opisov zgoraj, ki nam je ravno ušel v penzijo leta 1913...Evstahij Prossy!
Koliko je zaslužil? Od 6400 do 8500 kron.
Slovence med velikimi zaslužkarji ne najdemo
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Slovenski uslužbenci na železnici v Avsto-ogrski monarhiji
In če slučajno koga zanima imam tukaj iz moje zbirke 1000 kron izdanih v Dunaju 2. Januarja leta 1902. Bankovec je na žalost v malo slabšem stanju saj je bil skoraj 100 let nezavarovan v predalu nekega možakarja. Torej verjetno so tisti na višjih položajih velikokrat vrteli take bankovce po rokah.
Tukajle kliknite za polno reolucijo:
Tukaj pa kliknite za sliko z geo-trikotnikom za lažjo predstavo o velikosti:
Upam, da nisem zasmetil teme.
Tukajle kliknite za polno reolucijo:
Tukaj pa kliknite za sliko z geo-trikotnikom za lažjo predstavo o velikosti:
Upam, da nisem zasmetil teme.
http://www.pribozic.com" onclick="window.open(this.href);return false;