Zaviranje vlaka
Zaviranje vlaka
Nejčevo modificiranje zavor v TRAINZ simulatorju me je vspodbudilo, da pojasnim nekaj zakonitosti zavornega sistema, ki je v uporabi na železnici. Kdor to vé, oziroma ga ne zanima, naj to solato kar zanemari. Če pa je komu kaj več do tega področja, potem pa kratek opis.
Torej, v realni vožnji je tako, da rabijo potniške zavore 3 - 5 sekund da se aktivirajo in primejo. Ta pretečeni čas se imenuje "naskok". Potreben pa je zato, da se na vseh vagonih aktivirajo zavore in začnejo enakomerno zavirati. Če tega ne bi bilo, bi se vlak sestavljen iz recimo 5 vagonov pretrgal najmanj na dva dela ali še več. Ne vprašajte, kako bi potniki prenašali to nabijanje. Čas popuščanja potniške zavore pa je 15 do 20 sekund. Torej, ko odvreš, rabi zavorni sistem od 15 do 20 sekund da preneha zavirati.
Vsi tovorni vagoni imajo na izbiro potniško in tovorno zavoro. V tovorni zavori je ta čas "naskoka" dolg od 18 do 30 sekund. In čas odviranja (popuščanja) traja kar 45 do 60 sekund. Vendar se tovorna zavora ne uporablja že približno 19 ali celo 20 let.
Zakaj je temu tako?
1. Nemogoče je zagotoviti, da bi razporedniki in zavorno drogovje bilo pri vseh vagonih enako časovno naravnano. Različni vagoni, različni proizvajalci zavor, kot so: Knorr, Westighouse, ... itd...
2. Zaradi dolžine vlaka se najprej aktivirajo razporedniki (zavore), v odvisnost oddaljenosti od zaviralnika na lokomotivi. Tako prvi vagoni za lokomotivo prej primejo, kot pa zadnji. To se še bolj občutno pozna pri recimo 500 m dolgem vlaku. Hitrost padca zračnega tlaka od mesta znižanja (lokomotivski zaviralnik) je okrog 250 m/ sekundo. Torej sklepni vagon v optimalnem smislu začne zavirati kar 2 sekunde kasneje, kot prvi vagon za lokomotivo. V tem času pa se vse zavore ujamejo in počasi začnejo kontrolirano "grabiti".
Tako je eden velikih dejavnikov precej dolge zavorne poti vlaka tudi ta zakasnitveni čas.
Še primer: Če vozi vlak s 100 km/h in je potreba po hitrem zaviranju, lahko kar seštejete. Do 2 sekundi reakcijski čas strojevodje (ni enako kot v cestnem prometu, kjer je ta čas 1 sek.), plus 5 sekund naskoka. Skupaj torej 7 sekund, da se zavore polno aktivirajo in pričnejo s svojim delom. V 7 sekundah pa vlak pri hitrosti 100 km/h prepelje približno pot dolgo kar 190 metrov. Potem pa še prevožena pot do popolne ustavitve ........
........... in avto je na puferjih. press
lp
Dolfe
Torej, v realni vožnji je tako, da rabijo potniške zavore 3 - 5 sekund da se aktivirajo in primejo. Ta pretečeni čas se imenuje "naskok". Potreben pa je zato, da se na vseh vagonih aktivirajo zavore in začnejo enakomerno zavirati. Če tega ne bi bilo, bi se vlak sestavljen iz recimo 5 vagonov pretrgal najmanj na dva dela ali še več. Ne vprašajte, kako bi potniki prenašali to nabijanje. Čas popuščanja potniške zavore pa je 15 do 20 sekund. Torej, ko odvreš, rabi zavorni sistem od 15 do 20 sekund da preneha zavirati.
Vsi tovorni vagoni imajo na izbiro potniško in tovorno zavoro. V tovorni zavori je ta čas "naskoka" dolg od 18 do 30 sekund. In čas odviranja (popuščanja) traja kar 45 do 60 sekund. Vendar se tovorna zavora ne uporablja že približno 19 ali celo 20 let.
Zakaj je temu tako?
1. Nemogoče je zagotoviti, da bi razporedniki in zavorno drogovje bilo pri vseh vagonih enako časovno naravnano. Različni vagoni, različni proizvajalci zavor, kot so: Knorr, Westighouse, ... itd...
2. Zaradi dolžine vlaka se najprej aktivirajo razporedniki (zavore), v odvisnost oddaljenosti od zaviralnika na lokomotivi. Tako prvi vagoni za lokomotivo prej primejo, kot pa zadnji. To se še bolj občutno pozna pri recimo 500 m dolgem vlaku. Hitrost padca zračnega tlaka od mesta znižanja (lokomotivski zaviralnik) je okrog 250 m/ sekundo. Torej sklepni vagon v optimalnem smislu začne zavirati kar 2 sekunde kasneje, kot prvi vagon za lokomotivo. V tem času pa se vse zavore ujamejo in počasi začnejo kontrolirano "grabiti".
Tako je eden velikih dejavnikov precej dolge zavorne poti vlaka tudi ta zakasnitveni čas.
Še primer: Če vozi vlak s 100 km/h in je potreba po hitrem zaviranju, lahko kar seštejete. Do 2 sekundi reakcijski čas strojevodje (ni enako kot v cestnem prometu, kjer je ta čas 1 sek.), plus 5 sekund naskoka. Skupaj torej 7 sekund, da se zavore polno aktivirajo in pričnejo s svojim delom. V 7 sekundah pa vlak pri hitrosti 100 km/h prepelje približno pot dolgo kar 190 metrov. Potem pa še prevožena pot do popolne ustavitve ........
........... in avto je na puferjih. press
lp
Dolfe
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
- OrientExpress
- Strojevodja I
- Prispevkov: 453
- Pridružen: 03.06.2006, 12:46
Re: Zaviranje vlaka
Dolfe napisal/-a: ........... in avto je na puferjih. press
Dolfe
Dolfe!!! Na odbijačih
Po nji peljal te ženico
bom na Dunaj, v Gradec, v Trst ... in v Carigrad:)
bom na Dunaj, v Gradec, v Trst ... in v Carigrad:)
Re: Zaviranje vlaka
OrientExpress napisal/-a:Dolfe napisal/-a: ........... in avto je na puferjih. press
Dolfe
Dolfe!!! Na odbijačih
Nak. Pufer je pufer, pa če tudi ga na belo prebarvaš.
"Odbijač" se napiše le v uradno poročilo. press
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
EMG in DMG; - Desiro, Gomulka, 711, 713, ..... imajo in uporabljajo EP (elektro-pneumatsko) zavoro, ki ima direkten učinek.Griffith napisal/-a:Več ko berem tale forum, več izvem. Niti sanjalo se mi ni, da vlak rabi 5 sec. da sploh začne zavirati.
Pa je na Desirotu isto? Vlak je najnovejši, kratek in ena garnitura.
Desiro sicer uporablja kombinirano elektro-zaviranje z EP zaviranjem na proste osi.
Vsi pa lahko uporabljajo klasično indirektno zavoro, saj je ta osnova vsakemu tirnemu vozilu.
lp
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Ali ni tako, da imajo vsi potniški vagoni elektropnevmatske zavore, nad določeno tehnično hitrostjo?. Kako se pa prenaša elektro signal, saj vidim stalno ene debele(kurjava?) in tanjše kable med vagoni, vendar so eni sigurno za ozvočenje.EMG in DMG; - Desiro, Gomulka, 711, 713, ..... imajo in uporabljajo EP (elektro-pneumatsko) zavoro, ki ima direkten učinek.
Desiro sicer uporablja kombinirano elektro-zaviranje z EP zaviranjem na proste osi.
Vsi pa lahko uporabljajo klasično indirektno zavoro, saj je ta osnova vsakemu tirnemu vozilu.
lp
_________________
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
LP
Ljubitelj.
PS Daleč so časi (45 l), ko sem še popravljal v TVT pnevmatske dele zavor.
Noben vagon ki vozi pri nas nima omenjene elektro-pnevmatske zavore.
To si nabrž malce pomešal z elektro-magnetno zavoro, ki pa je nekaj povsem drugega. Takšno zavoro, ki je povsem samostojna in neodvisna, imajo vagoni ki so za hitrosti nad 160 km/h.
Kot rečeno, ta sistem je povsem neodvisen in je le kot dodatek za doseganje zavornega učinka. Vkjučuje jo pa določena hitrost vagona (mislim da nad 70 km/h) in pa povišan padec tlaka v GZV (glavnem zavornem vodu). Potrebno energijo pa dobiva iz akumulatorskih baterij in pretvornika.
Sicer pa smo to zavoro obelali na tej strani. Se spomniš?
lp
To si nabrž malce pomešal z elektro-magnetno zavoro, ki pa je nekaj povsem drugega. Takšno zavoro, ki je povsem samostojna in neodvisna, imajo vagoni ki so za hitrosti nad 160 km/h.
Kot rečeno, ta sistem je povsem neodvisen in je le kot dodatek za doseganje zavornega učinka. Vkjučuje jo pa določena hitrost vagona (mislim da nad 70 km/h) in pa povišan padec tlaka v GZV (glavnem zavornem vodu). Potrebno energijo pa dobiva iz akumulatorskih baterij in pretvornika.
Sicer pa smo to zavoro obelali na tej strani. Se spomniš?
lp
Zadnjič spremenil Dolfe, dne 13.06.2007, 17:12, skupaj popravljeno 1 krat.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Tako je tanek kabel, ki je zgoraj je za primer ozvocenja; debel, ki pa je spodaj na strani pa za elektricno kurjavo - klimo.Ljubitelj napisal/-a: Ali ni tako, da imajo vsi potniški vagoni elektropnevmatske zavore, nad določeno tehnično hitrostjo?. Kako se pa prenaša elektro signal, saj vidim stalno ene debele(kurjava?) in tanjše kable med vagoni, vendar so eni sigurno za ozvočenje.
LP
Ljubitelj.
PS Daleč so časi (45 l), ko sem še popravljal v TVT pnevmatske dele zavor.
Najslepša hvala za poduk. Očevidno sem si zadevo narobe predstavljal. Ko sem slišal o silnih sekundah potrebnih za začetek zaviranja mi je prišlo na misel, da v primeru el. pnevmatske zavore električni signal sproži zavore. Potemtakem, pa še vedno traja 1-2 s, da se signal pnevmatsko prenese po celotni dolžini vlaka, saj je hitrost širjenja signala < od zvočne hitrosti. Ampak, pri 180 km/h pomeni to prevoženih 50-100m ko zavore sploh dobijo signal. Malo me postaja strah o varnosti, še zlasti še će upoštevamo še 2s reak. čas strojevodje. Sa pridemo že na 200m, ko se šele začne zavirati. Če se ne motim, bi naj bila zavorna razdalja pri 120<v<160 km/h okrog 1000 m.
Lep pozdrav
Ljubitelj
PS.: Prihodnjič, ko se bom vozil po tujini, bom poskal sredinski vagon
Lep pozdrav
Ljubitelj
PS.: Prihodnjič, ko se bom vozil po tujini, bom poskal sredinski vagon