Ex DMU - vprašanje

Debata okoli voznega parka
Uporabniški avatar
gapi_1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 475
Pridružen: 25.09.2005, 12:17

OdgovorNapisal/-a gapi_1 » 04.03.2006, 15:04

Kaj pa se ve o nekdanjih italijanskih EMU (Ale 880), mislim, da so pri nas imeli oznako JŽ 312. Ve mogoče kdo kaj več o njih? Nekje sem enkrat zasledil, da naj bi pri nas vozile le tri takšne gsrniture. je to res?
lp
Josef Pospichal
Začetnik
Začetnik
Prispevkov: 6
Pridružen: 04.02.2006, 18:51

OdgovorNapisal/-a Josef Pospichal » 04.03.2006, 21:52

JDZ 310-001 und 002 ex FS 883
JDZ 312-001, 002, 003 ex FS 880
JDZ 314-001 Steuerwagen zu Serie 310
Lokstatistik der österreichisch-ungarischen Monarchie
Florjan
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 618
Pridružen: 16.11.2005, 18:56
Kraj: Šmartno pri Litiji

kaj se ve o JŽ 312 (Italijanski alle 880)

OdgovorNapisal/-a Florjan » 04.03.2006, 22:43

Te tri emv vrste Alle880-005, 880 025 in 880 101 je JDŽ prevzela po premirju z Italijo. Voziti v Jugoslaviji so začeli leta 1950. Leta 1962 jih je JDŽ oštevilčila z 312 001,002 in 003. Pri nas so imeli vzdevek "Litorina". Namenjen je bil za lokalni in primestni promet. Če se ne motim je zadnja prenehala voziti okoli leta 1975. Potem je nekaj let stala v Centralnih delavnicah Moste in bila verjetno kasirana. Vozili so na progi Sežana- Ljubljana-Reka. Spomnim se, da je zadnji emv vozil na progi Sežana-Logatec, tu pa so potniki prestopili in nadaljevali pot z EMV 311 do Ljubljane. Verjetno je bilo tako zaradi frekvence potnikov, saj je bil iz Ljubljane do Logatca polno zaseden lokalni delavski vlak z EMV 311, kateri se je ob 17.00 uri vračal v Ljubljano. Litorina pa je bil samo en voz in zato premajhne potniške kapacitete.

Nekaj tehničnih podatkov:
-Leto proizvodnje od 1937- 1939
-Proizvajalci: Fiat Torino, OM Milano, SAE Marelli Milano
-Podstavna vozička Bo´Bo´
-napetost DC 3000V
-pogonska moč 272 kW
-teža 37 ton
-osni pritisk 9.2 tone
-dolžina preko odbojnikov 17.250mm in
-maksimalna hitrost 130km/h

Podatki so iz knjige 100 godina remonta lokomotiva
Uporabniški avatar
gapi_1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 475
Pridružen: 25.09.2005, 12:17

OdgovorNapisal/-a gapi_1 » 05.03.2006, 8:44

Hvala za te zanimive podatke. :)
Ali mogoče obstaja kakšna slika teh "Litorin" iz časa, ko so vozile po naših tirih.
Ne spomnim se, da bi zasledil kakšno tukaj na internetu.
lp
Uporabniški avatar
gomulka014
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 454
Pridružen: 18.11.2005, 13:24
Kraj: Ljubljana

Re: kaj se ve o JŽ 312 (Italijanski alle 880)

OdgovorNapisal/-a gomulka014 » 05.03.2006, 14:07

Ena fotografija te litorine je v knjigi 130 let železniške proge Pivka - Reka avtorja Karla Rustje! Vendar žal ne piše kdaj in kje je fotografija nastala, tudi številka litorine ni nikjer vidna ali omenjena ...


Florjan napisal/-a:Te tri emv vrste Alle880-005, 880 025 in 880 101 je JDŽ prevzela po premirju z Italijo. Voziti v Jugoslaviji so začeli leta 1950. Leta 1962 jih je JDŽ oštevilčila z 312 001,002 in 003.


Morda veš, kakšna je bila razlika med Alle 880-000 in Ale 880-100? Zanimivo, da so leta 1962 vsi trije motorniki postali 312-000!
Florjan
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 618
Pridružen: 16.11.2005, 18:56
Kraj: Šmartno pri Litiji

Kakšna je razlika med Alle 880-000 in 880-100

OdgovorNapisal/-a Florjan » 06.03.2006, 13:01

Razlik na žalost ne poznam. Verjetno so pri obnovi le teh modificirali podvrsto 100 v podvrsto 000. Pred leti so tudi zelene vlake 713/715- 001 do 005 predelali v 713/715-100.
Na območju Sekcije za vleko Rijeka je v smeri proti Karlovcu vozila 3-delna enota Alle 883. Ta je bil sestavljen iz čelnih pogonskih voz in prikolice. Številka enote je bila FS Alle 883-022,036 in prikolice 018. Ta enota je bila pripeljana v tovarno "Janko Gredelj" v Zagrebu 29.11 1950. Tam je čakala zaradi pomanjkanje načrtov in rezevnih delov do leta 1956 ko so jo pričeli obnavljati. Po obnovi konec leta 1957 je dobila številko B 381-001,002 in prikolica A 386-001. Po letu 1962 pa je bila ponovno oštevilčena v AB310-001,002 in prikolice 314-001. Konec leta 1964 je vozila delegacijo ob otvoritvi elektrifikacije proge Moravice-Karlovac. Voziti je nehala verjetno leta 1965 ali 1966 ko je bila leta 1966 odpisana v Sekciji za vleko Rijeka.

Tehnični podatki:
-leto proizvodnje 1943
-proizvajalec Breda Torino
-sestava enote M+P+M BoBo+22+BoBo
-napetost DC3000V
-pogonska moč 558kW
-hitrost 110km/h

Mogoče bom poslal še skanirani sliki, kateri niso najboljši.
Florjan
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 618
Pridružen: 16.11.2005, 18:56
Kraj: Šmartno pri Litiji

OdgovorNapisal/-a Florjan » 06.03.2006, 18:27

Sestava enote M+P+M BoBo+22+BoBo. Ta podatek je naveden napačno. Pravilno je :

M + P + M
Bo´Bo´ + 2´ 2´+ Bo´ Bo´

Se opravičujem.
Uporabniški avatar
Mojster_Strojevodja
Direktor
Direktor
Prispevkov: 1937
Pridružen: 09.08.2005, 19:43
Kraj: Bled
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a Mojster_Strojevodja » 07.03.2006, 12:40

Slika dodana v galerijo potrjena in vidna na tej povezavi.
http://www.vlaki.info/galerija/displayi ... p?pos=-821
Če ne gre uporabi večje kladivo.
"Half the job is in the discovery; the other half is having the courage to present the findings."
"Everyone is a genius at least once a year. The real geniuses simply have their bright ideas closer together."
Uporabniški avatar
Dirigent
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 948
Pridružen: 21.09.2005, 21:21

Slike

OdgovorNapisal/-a Dirigent » 09.03.2006, 9:11

Na galeriji sta še dve sliki DMU, o katerih je tekla beseda.Ker so nastale v času, ko smo se ravno priselili ob železnico in, ker sem ravno dobil fotoaparat, so temu primerne....žal! Zaradi tega nimam podatkov o številki vozila, pa tudi datuma si nisem zapisal.
Vsa menažerija vozil je bila takrat že krepko v premoči elektro vleke.Le Vrhničan je bil še eksotika. Žal mi je, da se nisem nikdar peljal s tako DMU, niti z Baati , katere je vlekla serija17 ali 53.
Dokaj stalen je bil tudi nabiralnik s serijo 36.
Nivojski prehodi v Rožni dolini so bili opremljeni z mehanskimi zapornicami.Bilo je dvoje čuvajnic, od koder so se NPR daljinsko upravljali, in to čuvajnica št 389 in 390( poslednja v bližini viške cerkve). Ta čuvaj(390) je še dolgo časa oskrboval likovni predsignal-gre za prižiganje pertolejke-mislim, da je bil ta predsignal za bločnico, ki je bila v bližini Dolgega mosta.
In vsega tega nisem fotografiral....... :cry:
Uporabniški avatar
Čišo
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 704
Pridružen: 29.10.2005, 17:41
Kraj: Bohinjska železnica

OdgovorNapisal/-a Čišo » 09.03.2006, 10:41

Na slikah sta dve različni seriji DMU: eden je bivši FS ALn 556 (slabo se vidijo vtičnice za sinhronizator na maski vozila - če jih ni, potem je to serija 56), drugi, ki zgleda sodobnejši, pa je bivši FS ALn 772. Ni mi pa znano, ali sta bili obe vrsti pri nas označeni enako ali različno (bivši 772 je bil označen kot JŽ 813).
Tako počasi se prebujamo ...
Florjan
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 618
Pridružen: 16.11.2005, 18:56
Kraj: Šmartno pri Litiji

ex DMV

OdgovorNapisal/-a Florjan » 09.03.2006, 15:28

Zanimiva tema, tudi že dosti raziskana. Nekaj podatkov o njih imam. Govoril sem tudi z strojevodjo, kateri jih je vozil. Prvi (tisti, ki ima "modernejšo obliko") je OM. Imeli so OM-ove motorje in hidravlični prenos, kjer je bil prenosni medij petrolej. Oznaka vrste je bila 713. Bili so trije motorniki, kateri so imeli tudi svoje vzdevke. Prva dva sta bila samostojna, saj sta imela kabine na obeh straneh vozila in sta imela vzdevek "Pero" in "Janez". Tretji pa je bil "členkar", ker je imel eno kabino, na drugem koncu pa prirezan in tako kot pri Mercedesih imel možnost prehoda v drugi voz. Na žalost ni imel para. Vlekel pa je lahko Fiatovo prikolico s togo povezavo. Ogrevanje je bilo res centralno na premog. S tem vlakom sem se peljal konec leta 1965 v Maribor. Nekajkrat sem jih videl tudi v Dizel depoju v Ljubljani.
Drugi vlak pa je bil "Fiat". Bilo je več voz. Imeli so vgrajene po enega ali dva motorja in prikolico. Prenos moči je bil mehaničen zato je imel oznako vrste 813. Zaradi pomanjkanja rezervnih delov za motorje so vgradili "FAP" motorje, kateri so imeli manjšo moč. Zaviranje ni bilo klasično z zavornjaki temveč z zavornimi bobni kot pri avtomobilu. Za menjavo je bilo potrebno odviti vijake in sneti kolesno ploščo. Zato je verjetno videti s strani vozila pri kolesih izbokline kot nekakšne blatnike.
Spomnim se, da je motornik z enim motorjem iztiril v Polzeli, se prevrnil po nasipu in bil tam kasiran.
Nekaj let pred "upokojitvijo" so vozili na relacijah Ljubljana-Kumrovec, Ljubljana-Murska Sobota, Ljubljana-Maribor, Ljubljana-Prevalje še preko Slovenj Gradca. Zadnja leta pa so vozili po Štajerskem. Mogoče o teh lepotcih še kaj zvemo.
Florjan
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 618
Pridružen: 16.11.2005, 18:56
Kraj: Šmartno pri Litiji

OdgovorNapisal/-a Florjan » 09.03.2006, 17:18

http://www.ilmondodeitreni.it/ALn772.html

Tukaj je link motornika FS Aln 772
Florjan
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 618
Pridružen: 16.11.2005, 18:56
Kraj: Šmartno pri Litiji

OdgovorNapisal/-a Florjan » 09.03.2006, 17:39

http://www.treni2000.it/art/art9/art9.htm

Pa še en link motornika FS Ale 883.
milchy
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 5700
Pridružen: 11.09.2005, 17:48
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a milchy » 09.03.2006, 23:04

strojevodja napisal/-a:Slika iz Požarevca je bila objavljena na Lukovi strani o vlakih ampak je nenajdem sedaj :?


slika z Lukove strani je tule : http://www.geocities.com/ics310_sz_new/slika602s.jpg
slikal jo je pa sam, ko je bil na dopustu v Požarevcu leta 2003

M.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3994
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 12.11.2007, 15:13

Florjan
Tretji pa je bil "členkar", ker je imel eno kabino, na drugem koncu pa prirezan in tako kot pri Mercedesih imel možnost prehoda v drugi voz. Na žalost ni imel para. Vlekel pa je lahko Fiatovo prikolico s togo povezavo. Ogrevanje je bilo res centralno na premog. S tem vlakom sem se peljal konec leta 1965 v Maribor. Nekajkrat sem jih videl tudi v Dizel depoju v Ljubljani.


Florjan, če se jaz prav spomnim, je vsaj tisti "OM", ki je vozil MB-LJ nekje do začetka 70 let bil dvočlenski. Prehod je bil kakor imam v spominu kakor med vagoni z mehom. Je bila pa nobel, imel je celo bife. Se pa spomnim, da je bil mnogokrat v okvari in je včasih res bila kombinacija z enim takim Fiatom, povezanim z nekim drogom. Tega vlaka se dobro spomnim, saj sem se v začetku 60 let peljal iz Lj v Mb v strojevodski kabini in kot mlajši najstnik super užival, še zlasti, ko je proti Zalogu strašno drvel z 100 na uro.

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 7 gostov