OdgovorNapisal/-a Barbarpapa1 » 12.10.2007, 20:02
Pozdrav
Na žalost, Dolfe, imaš prav. Najboljše pripravljena je IMHO lokomotiva vrste P v Izoli. Sicer je res, da te lokomotive niso več funkcionalne in so predvsem spomeniki, toda to niso spomeniki iz brona, ki bi jim atmosfera dala lepo "patino"....temveč iz jekla, slabo odpornega na vremenske vplive. Dokler gre za rjo na zunanji strani, je peskanje in nov nanos barve uspešno, ko pa se rja prigrize po daljšem času iz notranjosti navzven, je celo samo estetsko popravilo zelo drago. Tako drago, da je odgovor navadno kar acetilenski "brener" in še en ponosen spomenik odroma v pretaljevalno peč...Hočem reči, da če želimo ohranjati lokomotive na odprtem, tudi, če ne bodo več nikoli vozile, jih je potrebno ustrezno pripraviti, da čez nekaj desetletij ne bomo doživeli presenečenja "iz notranjosti" in da bo obnavljanje zunanjega opleska zagotavljalo dolgoživost takega spomenika.
Kar se pa ležajev in njihove konzervacije tiče, nisem ravno specialist. Najbolje je, da se v kolesne ležaje (ti so od zunaj bolj slabo dostopni) pot tlakom vtisne kvalitetna mast (vazelin), tako da le-ta izstopi na straneh ležaja. Odlično bi bilo, če bi se ta odvečna mast obrisala do suhega in bi se okolica ležaja plastificirala (obstajajo posebne mase, ki se nabrizgajo in tvorijo precej debelo kožo) Tako je ležaj zaščiten pred vdorom vlage. Drugačna je zgodba z ležaji pogonskega drogovja, kje si takšnih plastificiranih ovojev ne želimo. Vendar bi že s tlačnim podmazovanjem z mastjo v intervalih (npr enkrat letno) bilo veliko narejeno...
Namesto zakjučka. Slovenci smo, kar se parnih lokomotiv tiče, na nek način "prekleti" s svojo zemljepisno lego in zgodovino. To pa zaradi tega, ker je na naši mali mreži prog vozila izredno široka paleta lokomotiv, od katerih bi bilo vredno, da bi se ohranil po en primerek. Je pa tudi res, da imamo glede na našo majhnost ohranjenih prav impozantno število parnjač. Pa kljub temu nam v preteklosti ni uspelo ohraniti nekaterih impozantnih strojev (za to gre "zasluga" tudi miselnosti polpreteklega časa), ki so nekoč ponosno vozili po naših progah...Tega smo se zavedeli sorazmerno pozno in smo zato nekatere primerke za nas pomembnih lokomotiv kupili ali z menjavo pridobili iz tujine kakšnih deset let po tistem, ko smo naše primerke razrezali....
Da bi lepe parne lokomotive še dolgo krasile naše postaje...
LP
Jože