Le kje ždi tale 52-011 ......
1.
2.
3.
4.
5.
LP
Dolfe
Muzejska 52-011
Muzejska 52-011
Ker se je ravno ponudila priložnost, sem jo veselo izkoristil. Na parne lepotice, ki dopolnjujejo naše postaje, smo kar malce pozabili.
Le kje ždi tale 52-011 ......
1.
2.
3.
4.
5.
LP
Dolfe
Le kje ždi tale 52-011 ......
1.
2.
3.
4.
5.
LP
Dolfe
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
-
Nejc
Mašina
...ja , ja...svoje dni je bila brez dimnika. Krasil jo je le grafit "Mozart"...
Re: Mašina
Dirigent napisal/-a:...ja , ja...svoje dni je bila brez dimnika. Krasil jo je le grafit "Mozart"...
Ja, pa ravno dimnik jo malce kazi. Preveč nov je.
lp
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
-
Barbarpapa1
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1633
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Pozdrav
Tale je pa bila njegadni naša, mariborska! Sem jo kot otrok videl v Metalni (nazadnje je bila Metalnina), ko je premikala vagone v Metalno in iz nje. Kolikor sem slišal, je za obnovo poskrbel privatni kapital. Vseeli me, da je sedaj v takšnem stanju, pa čeprav stoji v Laškem (Super bi bilo, če bi ji priskrbeli kakšno nadstrešico). Na naslednjem linku jo lahko vidite "pod paro" leta 1976 v Metalni:
http://www.vlaki.com/Slovenia/000_rs/vgallery.php?CountryID=0010&StationID=0&PictureID=22
Slika je del večje zbirke, ki jo je leta 1976 naredil g. Darko Pahič Szabo za potrebe Kluba ljubiteljev železnic Maribor, kjer so slike uporabili za svoj koledar za leto 1977. Zbirko lahko vidite na naslednjem linku:
http://www.vlaki.com/Slovenia/000_rs/vgallery.php?CountryID=0010&StationID=0
Tudi tehnično je lokomotiva zelo zanimiva, saj gre za eno redkih zvezno (kompound) delujočih lokomotiv, ki so se ohranile pri nas. Pri tem načinu delovanja se para razširja - ekspandira dvakrat. Najprej v visokotlačnem, nato pa še v niskotlačnem cilindru. Zaradi tega sta cilindra različnih premerov. Tudi krmiljenje parnega stroja je nekaj posebnega. Gre za Gölsdorfovo brezkulisno krmilje.
Dolfe, hvala za lepe fotke.
LP
Jože
Tale je pa bila njegadni naša, mariborska! Sem jo kot otrok videl v Metalni (nazadnje je bila Metalnina), ko je premikala vagone v Metalno in iz nje. Kolikor sem slišal, je za obnovo poskrbel privatni kapital. Vseeli me, da je sedaj v takšnem stanju, pa čeprav stoji v Laškem (Super bi bilo, če bi ji priskrbeli kakšno nadstrešico). Na naslednjem linku jo lahko vidite "pod paro" leta 1976 v Metalni:
http://www.vlaki.com/Slovenia/000_rs/vgallery.php?CountryID=0010&StationID=0&PictureID=22
Slika je del večje zbirke, ki jo je leta 1976 naredil g. Darko Pahič Szabo za potrebe Kluba ljubiteljev železnic Maribor, kjer so slike uporabili za svoj koledar za leto 1977. Zbirko lahko vidite na naslednjem linku:
http://www.vlaki.com/Slovenia/000_rs/vgallery.php?CountryID=0010&StationID=0
Tudi tehnično je lokomotiva zelo zanimiva, saj gre za eno redkih zvezno (kompound) delujočih lokomotiv, ki so se ohranile pri nas. Pri tem načinu delovanja se para razširja - ekspandira dvakrat. Najprej v visokotlačnem, nato pa še v niskotlačnem cilindru. Zaradi tega sta cilindra različnih premerov. Tudi krmiljenje parnega stroja je nekaj posebnega. Gre za Gölsdorfovo brezkulisno krmilje.
Dolfe, hvala za lepe fotke.
LP
Jože
Za moj okus mora biti lokomotiva na prostem. Tudi v osnovi je narejena je za prosto okolje.
Vse te strehice vse skupaj le skazijo. Te strehice ali pa vtrine, je tudi potrebno vzdževat, kar tudi ni poceni. Na nekaj let si pa itak vsak takšen stroj zasluži vsaj malce nege, v obliki penzeljna in kakšne kante barve, mar ne?
Nekaj povsem drugega je velik prostor, hangar. Tako kot je to urejeno v Šiški. Pa tudi tam imajo veliko dela z njimi. Prah tudi naredi svoje.
lp
Dolfe
Vse te strehice vse skupaj le skazijo. Te strehice ali pa vtrine, je tudi potrebno vzdževat, kar tudi ni poceni. Na nekaj let si pa itak vsak takšen stroj zasluži vsaj malce nege, v obliki penzeljna in kakšne kante barve, mar ne?
Nekaj povsem drugega je velik prostor, hangar. Tako kot je to urejeno v Šiški. Pa tudi tam imajo veliko dela z njimi. Prah tudi naredi svoje.
lp
Dolfe
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
-
Barbarpapa1
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1633
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Pozdrav
Tudi meni so lokomotive "na prostem" bolj všeč, kot pod kakšno nadstrešico ali v "akvariju". Samo je v tem težava, da so res narejene za to, da so na prostem, a ne, da stojijo, temveč, da vozijo....Če takšna parna lokomotiva stoji nezakurjena nekje na prostem, se kotelska izolacija lepo "nafojhta" in poskrbi za uspešno rjavenje kotelske prevleke (ki je sorazmerno tanka) z notranje strani in pa kotla z zunanje (le-ta je na srečo precej debelejši). Meteorska voda in pa kondenz se zbirajo na najnižjih točkah v lokomotivi, ni pa nikogar, ki bi to pobrisal. Drug problem so drsni ležaji koles (semeringov takrat še niso poznali). Med vožnjo so bili redno oskrbovani s svežim oljem, med stanjem pa...olje počasi odteče, se zasuši in kapilarni efekt lepo sesa vodo v ležaj. In osi začnejo počasi rjaveti, nabrekati (rja ima večji volumen, kot železo oz. jeklo) in čez nekaj let takšne osi ne premakneš več...
Za primerno konzervacijo oz. prirpavo za razstavo lokomotive na prostem je (vsaj po moje) potrebna temlejita priprava. Barva na zunanji strani še zdaleč ni dovolj. Potrebno je odstraniti kotelsko izolacijo, ustrezno zaščitit notranjo stran kotelske prevleke in kotel sam. Ne pozabiti, da ima kotel tudi svojo notranjost ki ga je v obratovanju ščitila vrela voda in para (kotelska pločevina je "vajena" takih razmer), tu je tudi kurišče, dimovodne cevi in dimnica, ki so bile med obratovanje neprestano suhe...
Pa na tender ne pozabiti, notranjost je nekoč redno oblivala voda, kar je bolje kot vlaga prisotnost zraka. In nič ne škodi, če se na najnižjih točkah izvrtajo luknje za odtek meteornih vod in kondenza.
Zaščita ležajnih mest pa je že druga zgodba....
Mogoče pa je kak akvarij le boljša (oz. cenejša) rešitev?
LP
Jože
Tudi meni so lokomotive "na prostem" bolj všeč, kot pod kakšno nadstrešico ali v "akvariju". Samo je v tem težava, da so res narejene za to, da so na prostem, a ne, da stojijo, temveč, da vozijo....Če takšna parna lokomotiva stoji nezakurjena nekje na prostem, se kotelska izolacija lepo "nafojhta" in poskrbi za uspešno rjavenje kotelske prevleke (ki je sorazmerno tanka) z notranje strani in pa kotla z zunanje (le-ta je na srečo precej debelejši). Meteorska voda in pa kondenz se zbirajo na najnižjih točkah v lokomotivi, ni pa nikogar, ki bi to pobrisal. Drug problem so drsni ležaji koles (semeringov takrat še niso poznali). Med vožnjo so bili redno oskrbovani s svežim oljem, med stanjem pa...olje počasi odteče, se zasuši in kapilarni efekt lepo sesa vodo v ležaj. In osi začnejo počasi rjaveti, nabrekati (rja ima večji volumen, kot železo oz. jeklo) in čez nekaj let takšne osi ne premakneš več...
Za primerno konzervacijo oz. prirpavo za razstavo lokomotive na prostem je (vsaj po moje) potrebna temlejita priprava. Barva na zunanji strani še zdaleč ni dovolj. Potrebno je odstraniti kotelsko izolacijo, ustrezno zaščitit notranjo stran kotelske prevleke in kotel sam. Ne pozabiti, da ima kotel tudi svojo notranjost ki ga je v obratovanju ščitila vrela voda in para (kotelska pločevina je "vajena" takih razmer), tu je tudi kurišče, dimovodne cevi in dimnica, ki so bile med obratovanje neprestano suhe...
Pa na tender ne pozabiti, notranjost je nekoč redno oblivala voda, kar je bolje kot vlaga prisotnost zraka. In nič ne škodi, če se na najnižjih točkah izvrtajo luknje za odtek meteornih vod in kondenza.
Zaščita ležajnih mest pa je že druga zgodba....
Mogoče pa je kak akvarij le boljša (oz. cenejša) rešitev?
LP
Jože
-
IC-Pohorje503
Jože,
tole si pa resnično odlično napisal!
In ko pogledaš v tej luči staranje objekta oz. lokomotive v našem primeru, je terarij mogoče res cenejša rešitev, še posebej ker lahko varuje lokomotivo tudi pred grafitarji. Kljub vsemu pa se tudi v terariju lahko nabira kondenz in sčasoma se lahko tudi tam zgodi propad lokomotive.
In ko si že omenil drne ležaje in konzervacijo le teh, lahko še kak stavek o konzervaciji ležajev napišeš? Sam se s konzervacijo česarkoli še nisem srečal ampak je vedno zaželeno slišati kaj zanimivega!
tole si pa resnično odlično napisal!
In ko pogledaš v tej luči staranje objekta oz. lokomotive v našem primeru, je terarij mogoče res cenejša rešitev, še posebej ker lahko varuje lokomotivo tudi pred grafitarji. Kljub vsemu pa se tudi v terariju lahko nabira kondenz in sčasoma se lahko tudi tam zgodi propad lokomotive.
In ko si že omenil drne ležaje in konzervacijo le teh, lahko še kak stavek o konzervaciji ležajev napišeš? Sam se s konzervacijo česarkoli še nisem srečal ampak je vedno zaželeno slišati kaj zanimivega!
Goran
Ne vem..... morda se motim...
Meni se zdi, da se že takrat z notranjostjo niso preveč ubadali in se niti sedaj ne. Zakaj bi se le? Lokomotive so bile itak že zdavnaj odpisane in jih v sedanjem stanju, kot času, ni možno več rešiti. Lepe in zdrave so le na vzven. Notranjost pa je takšna, kot je. Konec koncev gre le za "spomenik". Marsikatera ni bila niti mobilna, ko je bila postavljena na piedestal.
Verjamem pa, da za tiste lepotice v šišenskem muzeju to ne velja. Tiste so pa videti zares restavrirane.
Saj pravim, morda se motim. In prav vesel bom, če kdo to potrdi.
lp
Dolfe
Meni se zdi, da se že takrat z notranjostjo niso preveč ubadali in se niti sedaj ne. Zakaj bi se le? Lokomotive so bile itak že zdavnaj odpisane in jih v sedanjem stanju, kot času, ni možno več rešiti. Lepe in zdrave so le na vzven. Notranjost pa je takšna, kot je. Konec koncev gre le za "spomenik". Marsikatera ni bila niti mobilna, ko je bila postavljena na piedestal.
Verjamem pa, da za tiste lepotice v šišenskem muzeju to ne velja. Tiste so pa videti zares restavrirane.
Saj pravim, morda se motim. In prav vesel bom, če kdo to potrdi.
lp
Dolfe
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
-
Barbarpapa1
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1633
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Pozdrav
Na žalost, Dolfe, imaš prav. Najboljše pripravljena je IMHO lokomotiva vrste P v Izoli. Sicer je res, da te lokomotive niso več funkcionalne in so predvsem spomeniki, toda to niso spomeniki iz brona, ki bi jim atmosfera dala lepo "patino"....temveč iz jekla, slabo odpornega na vremenske vplive. Dokler gre za rjo na zunanji strani, je peskanje in nov nanos barve uspešno, ko pa se rja prigrize po daljšem času iz notranjosti navzven, je celo samo estetsko popravilo zelo drago. Tako drago, da je odgovor navadno kar acetilenski "brener" in še en ponosen spomenik odroma v pretaljevalno peč...Hočem reči, da če želimo ohranjati lokomotive na odprtem, tudi, če ne bodo več nikoli vozile, jih je potrebno ustrezno pripraviti, da čez nekaj desetletij ne bomo doživeli presenečenja "iz notranjosti" in da bo obnavljanje zunanjega opleska zagotavljalo dolgoživost takega spomenika.
Kar se pa ležajev in njihove konzervacije tiče, nisem ravno specialist. Najbolje je, da se v kolesne ležaje (ti so od zunaj bolj slabo dostopni) pot tlakom vtisne kvalitetna mast (vazelin), tako da le-ta izstopi na straneh ležaja. Odlično bi bilo, če bi se ta odvečna mast obrisala do suhega in bi se okolica ležaja plastificirala (obstajajo posebne mase, ki se nabrizgajo in tvorijo precej debelo kožo) Tako je ležaj zaščiten pred vdorom vlage. Drugačna je zgodba z ležaji pogonskega drogovja, kje si takšnih plastificiranih ovojev ne želimo. Vendar bi že s tlačnim podmazovanjem z mastjo v intervalih (npr enkrat letno) bilo veliko narejeno...
Namesto zakjučka. Slovenci smo, kar se parnih lokomotiv tiče, na nek način "prekleti" s svojo zemljepisno lego in zgodovino. To pa zaradi tega, ker je na naši mali mreži prog vozila izredno široka paleta lokomotiv, od katerih bi bilo vredno, da bi se ohranil po en primerek. Je pa tudi res, da imamo glede na našo majhnost ohranjenih prav impozantno število parnjač. Pa kljub temu nam v preteklosti ni uspelo ohraniti nekaterih impozantnih strojev (za to gre "zasluga" tudi miselnosti polpreteklega časa), ki so nekoč ponosno vozili po naših progah...Tega smo se zavedeli sorazmerno pozno in smo zato nekatere primerke za nas pomembnih lokomotiv kupili ali z menjavo pridobili iz tujine kakšnih deset let po tistem, ko smo naše primerke razrezali....
Da bi lepe parne lokomotive še dolgo krasile naše postaje...
LP
Jože
Na žalost, Dolfe, imaš prav. Najboljše pripravljena je IMHO lokomotiva vrste P v Izoli. Sicer je res, da te lokomotive niso več funkcionalne in so predvsem spomeniki, toda to niso spomeniki iz brona, ki bi jim atmosfera dala lepo "patino"....temveč iz jekla, slabo odpornega na vremenske vplive. Dokler gre za rjo na zunanji strani, je peskanje in nov nanos barve uspešno, ko pa se rja prigrize po daljšem času iz notranjosti navzven, je celo samo estetsko popravilo zelo drago. Tako drago, da je odgovor navadno kar acetilenski "brener" in še en ponosen spomenik odroma v pretaljevalno peč...Hočem reči, da če želimo ohranjati lokomotive na odprtem, tudi, če ne bodo več nikoli vozile, jih je potrebno ustrezno pripraviti, da čez nekaj desetletij ne bomo doživeli presenečenja "iz notranjosti" in da bo obnavljanje zunanjega opleska zagotavljalo dolgoživost takega spomenika.
Kar se pa ležajev in njihove konzervacije tiče, nisem ravno specialist. Najbolje je, da se v kolesne ležaje (ti so od zunaj bolj slabo dostopni) pot tlakom vtisne kvalitetna mast (vazelin), tako da le-ta izstopi na straneh ležaja. Odlično bi bilo, če bi se ta odvečna mast obrisala do suhega in bi se okolica ležaja plastificirala (obstajajo posebne mase, ki se nabrizgajo in tvorijo precej debelo kožo) Tako je ležaj zaščiten pred vdorom vlage. Drugačna je zgodba z ležaji pogonskega drogovja, kje si takšnih plastificiranih ovojev ne želimo. Vendar bi že s tlačnim podmazovanjem z mastjo v intervalih (npr enkrat letno) bilo veliko narejeno...
Namesto zakjučka. Slovenci smo, kar se parnih lokomotiv tiče, na nek način "prekleti" s svojo zemljepisno lego in zgodovino. To pa zaradi tega, ker je na naši mali mreži prog vozila izredno široka paleta lokomotiv, od katerih bi bilo vredno, da bi se ohranil po en primerek. Je pa tudi res, da imamo glede na našo majhnost ohranjenih prav impozantno število parnjač. Pa kljub temu nam v preteklosti ni uspelo ohraniti nekaterih impozantnih strojev (za to gre "zasluga" tudi miselnosti polpreteklega časa), ki so nekoč ponosno vozili po naših progah...Tega smo se zavedeli sorazmerno pozno in smo zato nekatere primerke za nas pomembnih lokomotiv kupili ali z menjavo pridobili iz tujine kakšnih deset let po tistem, ko smo naše primerke razrezali....
Da bi lepe parne lokomotive še dolgo krasile naše postaje...
LP
Jože
STIB napisal/-a:Posebno če pomislite da na Hrvaškem ni (več) praktično nobene v voznem stanju...Barbarpapa1 napisal/-a: Je pa tudi res, da imamo glede na našo majhnost ohranjenih prav impozantno število parnjač.
In ko berem forum o oni lokomotivi serije 77, ki so jo uporabili za gretje vode za pralnico, pa mi gre na bruhanje...
Jej STIB, kaj delajo na Hrvaškem, to se še za zjokat ni
Goran
V takšnem stanju se je ta lokomotiva nahajala pred obnovo v Studencih
Zasuta je bila z zemljo dobesedno do višine kabine.
Nato so se našli dobrotniki in jo rešili gotove "smrti".
Več slik o tej lokomotivi in o njeni "sojetnici" v Studencih pa tukaj
Zasuta je bila z zemljo dobesedno do višine kabine.
Nato so se našli dobrotniki in jo rešili gotove "smrti".
Več slik o tej lokomotivi in o njeni "sojetnici" v Studencih pa tukaj
Tine
Kdo je na strani
Po forumu brska: Google [Bot] in 2 gostov