363

[mkx]

Konkurenca na tandem, SŽ pa z doprego.

Večina zapisanega velja že za obstoječi tir. Kar pomeni, da nakup lokomotiv za TP nima toliko veze z začetkom vožnje po 2TDK kot bolj s potrebo po povečanju flote lokomotiv, deloma modernizacijo (Brižite v penzijo) in optimizacijo stroškov strojnega osebja (vožnja spreg namesto dopreg).

Se pa jaz sprašujem, ali je prehod z dopreg na sprege (tandeme) v širši sliki smiseln. Večja vlečna sila je potrebna od Kopra do Divače, potem pa ne do naslednjega klanca (ki je večinoma v Avstriji in redke vlake tam še vleče TP ... to se sicer v prihodnje lahko spremeni). Razpenjanje sprege pa traja dalj časa kot odpenjanje doprežne lokomotive, poleg tega pa se pojavi vprašanje, kaj potem narediti z "odvečno" lokomotivo, ki na relaciji Kp-Di ni bila zasedena (oz. se strojevodja presede v zadnji člen sprege). Nobena od variant glede te lokomotive ni čisto trivialna (bodisi strojna vožnja v Kp, ki potrebuje strojevodjo v tej smeri, bodisi spenjanje v sprego na vlaku, ki vozi iz Di v Kp, kar spet traja, sicer bi lahko vlak Divačo prepeljal).

[610-101]

Konkurenca na tandem, SŽ pa z doprego.

Večina zapisanega velja že za obstoječi tir. Kar pomeni, da nakup lokomotiv za TP nima toliko veze z začetkom vožnje po 2TDK kot bolj s potrebo po povečanju flote lokomotiv, deloma modernizacijo (Brižite v penzijo) in optimizacijo stroškov strojnega osebja (vožnja spreg namesto dopreg).

sicer mi ni jasno kako bo 20 lokomotiv povečalo floto če gre 37 brižit v penzijo

[mkx]

sicer mi ni jasno kako bo 20 lokomotiv povečalo floto če gre 37 brižit v penzijo

Mogoče podobno, kot so tam po letu 2000 Desiroti nadomestili Gomulke ... so, ampak ne čisto (šele Stadlerji so upokojili zadnje Gomulke, po zaključku elektrifikacije proge Pragersko-Hodoš so tam še nekaj let vozili Fiati).

[Re 4/4]

Konkurenca na tandem, SŽ pa z doprego.

Večina zapisanega velja že za obstoječi tir. Kar pomeni, da nakup lokomotiv za TP nima toliko veze z začetkom vožnje po 2TDK kot bolj s potrebo po povečanju flote lokomotiv, deloma modernizacijo (Brižite v penzijo) in optimizacijo stroškov strojnega osebja (vožnja spreg namesto dopreg).

Se pa jaz sprašujem, ali je prehod z dopreg na sprege (tandeme) v širši sliki smiseln. Večja vlečna sila je potrebna od Kopra do Divače, potem pa ne do naslednjega klanca (ki je večinoma v Avstriji in redke vlake tam še vleče TP ... to se sicer v prihodnje lahko spremeni). Razpenjanje sprege pa traja dalj časa kot odpenjanje doprežne lokomotive, poleg tega pa se pojavi vprašanje, kaj potem narediti z "odvečno" lokomotivo, ki na relaciji Kp-Di ni bila zasedena (oz. se strojevodja presede v zadnji člen sprege). Nobena od variant glede te lokomotive ni čisto trivialna (bodisi strojna vožnja v Kp, ki potrebuje strojevodjo v tej smeri, bodisi spenjanje v sprego na vlaku, ki vozi iz Di v Kp, kar spet traja, sicer bi lahko vlak Divačo prepeljal).

Brižite bodo vozile do 2030, morda še kaj dlje, ker je enostavno premalo 541. Metrans bo vozil (tudi že vozi) sam s tandemom, SŽ pa za Brižito rabijo doprego za enak vlak. Večina vlakov iz Kopra ima danes težo, da se doprega enostavno na 2TDK ne izplača. Na odporu 18, kavelj izračunano zdrži približno 1900 ton, na stari koprčaki 1300 ton, sama Brižita pa ima na 2TDK samo 1100 ton obremenitve pri kritični hitrosti, enaka teža vlaka z 541 pa lahko vozi z 80 km/h.
Sodobne lokomotive so narejene tako, da je vseeno ali voziš z eno ali s tandemom potem po ravnini. Vlečna sila se porazdeli po vseh vlečnih motorjih enako, maksimalna pa je omejena na 450 kN. Vectron ima tudi rahlo osovražen eco način, ki izklopi en vlečni motor, če se ga ne potrebuje. Tisto kar bo vozilo na Jesenice nima nobenih težav, ker bo odpor enak kot na 2TDK, to je 18 daN/t (spomni se pogoja pri nakupi novih lokomotih) zato je logika spreg jasna. Za Štajersko pa bo stvar prevoznikov, lahko kombinirajo Zalog - Koper.

sicer mi ni jasno kako bo 20 lokomotiv povečalo floto če gre 37 brižit v penzijo

30 lokomotiv.

[610-101]

sicer mi ni jasno kako bo 20 lokomotiv povečalo floto če gre 37 brižit v penzijo
[/quote]

30 lokomotiv.
[/quote]

moja napaka, sem zamešal s vagoni od potniškega

ampak še vedno je to 7 lokomotiv manj, in na začetku se bodo ziher našli kakšni porodni krči, bo to težko zagotavljati turnus

[mkx]

Sodobne lokomotive so narejene tako, da je vseeno ali voziš z eno ali s tandemom potem po ravnini.

To je jasno. Edini problem je v tem, koliko lokomotiv ima prevoznik (€€€ investicije v vozni park) in kako/kje jih uporablja (lokomotiva več na ravnini je lokomotiva manj na klancu). In glede na to, da TP trenutno ni znan po presežku lokomotiv (in tudi ne po presežku kapitala, ki je na voljo za investicije), si mislim, da bodo poizkušali lokomotive uporabljati tam, kjer so nujne tudi če je za to potrebnega nekaj več strojnega osebja (za ceno nakupa dodatne lokomotive se lahko zaposli nekaj strojevodij za precej časa).

No, pa nabijanje kilometrov tam, kjer vlečna sila (oz. moč) ni potrebna, nekoliko skrajšuje časovne intervale med revizijami.

[mkx]

ampak še vedno je to 7 lokomotiv manj, in na začetku se bodo ziher našli kakšni porodni krči, bo to težko zagotavljati turnus

Glede na trend povečevanja teže vlakov bo čedalje manj vlakov, ki bi jih lahko vlekla ena sama Brižita (na celi trasi). Sodobne (in močnejše) lokomotive bodo lahko marsikateri tak vlak vlekle "solo", torej bo za isto število vlakov potrebno nekaj manj lokomotiv.

[Re 4/4]

ampak še vedno je to 7 lokomotiv manj, in na začetku se bodo ziher našli kakšni porodni krči, bo to težko zagotavljati turnus

Dvomim da je vsak dan polno operativnih 37 Brižit. Bi prej verjel da jih je pod 30. Nove lokomotive bodo tako kapljale po obrokih, pa tudi niso nobeni prototipi, torej bi moral biti pogonski sklop že utečen. Edino kar lahko ponagaja je programska oprema, ki v primeru sprejetja ponudbe ne bo več od Bombardierja ampak od Alstoma.

Sodobne lokomotive so narejene tako, da je vseeno ali voziš z eno ali s tandemom potem po ravnini.

To je jasno. Edini problem je v tem, koliko lokomotiv ima prevoznik (€€€ investicije v vozni park) in kako/kje jih uporablja (lokomotiva več na ravnini je lokomotiva manj na klancu). In glede na to, da TP trenutno ni znan po presežku lokomotiv (in tudi ne po presežku kapitala, ki je na voljo za investicije), si mislim, da bodo poizkušali lokomotive uporabljati tam, kjer so nujne tudi če je za to potrebnega nekaj več strojnega osebja (za ceno nakupa dodatne lokomotive se lahko zaposli nekaj strojevodij za precej časa).

No, pa nabijanje kilometrov tam, kjer vlečna sila (oz. moč) ni potrebna, nekoliko skrajšuje časovne intervale med revizijami.

Glede na to da so imeli opcijo do 40 dodatnih, potem že ni tako hudo, itak pa bo moral Čeh še kaj sem poslati, sej TP ni več sam. Kvečjemu bo problem, če bodo kupovali dodatne. Bo potreben sedaj pogoj WTB za sprego skupaj s Taurusom in Traxxom? Bodo pač spet komplicirati, saj že znajo.

[610-101]

ampak še vedno je to 7 lokomotiv manj, in na začetku se bodo ziher našli kakšni porodni krči, bo to težko zagotavljati turnus

Dvomim da je vsak dan polno operativnih 37 Brižit. Bi prej verjel da jih je pod 30. Nove lokomotive bodo tako kapljale po obrokih, pa tudi niso nobeni prototipi, torej bi moral biti pogonski sklop že utečen. Edino kar lahko ponagaja je programska oprema, ki v primeru sprejetja ponudbe ne bo več od Bombardierja ampak od Alstoma.

Sodobne lokomotive so narejene tako, da je vseeno ali voziš z eno ali s tandemom potem po ravnini.

pejt en krog cez cd pa mi povej kuk stadlerjev je notri da niso na kontrolnem pregledu...

[Re 4/4]

pejt en krog cez cd pa mi povej kuk stadlerjev je notri da niso na kontrolnem pregledu...

Ni mi potrebno. Saj ni samo v Sloveniji, kjer imajo Stadlerji probleme z vrati, računalniki, pnevmatiko in še kaj. Poljaki so prejšnji mesec objavili zanesljovost svojih serij. Nove Newag lokomotive in Pendolino zanesljive, novi Stadler pa ni ravno blesteč. Kaj je rezultat? Da Stalder ni več kvalitetna roba. Kot sem ti že povedal. Lokomotive so serijska proizvodnja, kjer proizvajalec že iz izdelanih lokomotiv vidi, kje so težave Če je kaj narobe, je to bolj na nivoju programske opreme, ker so različne verzije. So pa lahko tudi problemi zarad dveh levih rok delavca. Tu pa je tudi Siemensu se že na prvi redni vožnji pokadilo iz vlečnega motorja. Nekaj se govori še o enem transformatorju, ampak dobro, v vsaki serijski proizvodnji je kakšen defektni izdelek.

[BB16583]

Pozdravljeni slovenski prijatelji!

Ali imate kakšno dokumentacijo ali še bolje načrt generatorja, ki se nahaja pod karoserijo 363?

Hvala vnaprej

Antoine iz severne Francije