Borovniški viadukt

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči


Otvoritev 21.12.1947.







LP Igor

[železocestnik]

Sedaj vsaj vemo, zakaj se je Ghega odločil za viadukt in ne po močvirju.

V članku nič kaj preveč ne piše o težavah, ki so jih imeli graditelji na barju. Mislim, da smo nekje že pisali o tem, ali vsaj začeli pisati in ....omagali.

Imam pa na sumu, da so "od časa do časa pomagali delovni prostovoljci" bili zaporniki iz UDB-inih zaporov, ki so pač morali vsake toliko na zaslišanje, zato so lahko delali le od časa do časa. Pa verjetno vojni ujetniki, ki tudi niso mogli delati vsak dan, verjetno zato, ker niso dobili dovolj hrane in so bili totalno izmučeni.
V enem takšnem "logoru" v Škofji loki je umrlo v letih od 1945 do 1948 točno 362 vojnih ujetnikov. Imena so znana in dosegljiva v Zgodovinskem arhivu v Škofji Loki. Seveda pa ni podatkov, zakaj so umrli. 28 italijanskih vojnih ujetnikov, dva Slovenca, ostali pa Avstrijci in Nemci.

Bi si moral vzeti čas in pregledati strukturo delavcev pri gradnji dolinske proge po barju.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

že več kot leto ni bilo nobenega prispevka, pa se Borovniški viadukt vseeno dobro drži na sedmem mestu liste Top 10 z 282.600 ogledi

Se vidi, da sem doma in čistim diske pred virusi...Tono bi rekel: "Služim narodu""



Inženir Karel Koblar je v Obzorniku št.1 v letu 1953 objavi zapis o borovniškem viaduktu iz knjige "Od brvi do rojakov":



povečava...




naprej samo povečava...







Je pa inženirju Karlu Koblarju zabičal komisar pri založniku knjige, da mora zapisati, da zaveznikom v 23-tih poskusih ni uspelo zrušiti zrušili most temveč, da ga je "mali partizanski lovec s polnim zadetkom zrušil na tla"

Ali pa je bila "samocenzura" takrat še tako močna

Kljub vsemu, pa je pravilno zapisal, da sta odpovedali slabo izdelana opeka in slaba izolacija vozišča.
Tudi temelji z lesenimi koši so bili še odlično ohranjeni pri porušenih stebrih, ki jih je porušila vojska kraljevine Jugoslavije pri umiku.
Zanimivo pa je, kako je lahko pohvalil italijanske vojaške inženirce, ki so v rekordnem času sanirali viadukt za vožnjo.
Je pa tudi to zanimivo, da so imeli srečo, da niso podrli enega stebra več, saj v tem primeru ne bi bil tako hitro saniran za vožnjo.

pozdrav
Darko

[inovak]

Na strani Stare slike Cerknica je bilo pred dnevi, natančno 11. decembra, objavljenih kar nekaj zanimivih fotografij borovniškega viadukta v sestavku Borovnica-Železniški viadukt (4). Lastnik posnetkov je Avgust Zgonc, avtor teksta pa Franc Mazi. Posnete so bile v sredini 20 let prejšnjega stoletja. Poleg posnetkov pa je zanimiv tekst, ki mi je odkril kar nekaj novega s to progo. Torej, za ogled na naslednjo povezavo ter klik na sestavek oziroma sliko z naslovom Borovniški viadukt:

https://stareslike.cerknica.org/2020/12 ... viadukt-4/

[parni_vlak]

Hvala za link. Čudovite slike so, najboljša je tista, ko je vlak na viadukt .
LP

[Ajznponar]

Pred nekaj leti (ne vem točno, kdaj) se je okolica preostalega stebra uredila v tematski park s predstavitvijo viadukta, menda tudi z EU sredstvi. Del projekta je tudi spletna stran o viaduktu.

Manjši tematski park vzhodno od stebra obsega kar nekaj zelo informativnih dvojezičnih tabel in tudi nekaj metrov tira, ki ne vem točno, kaj naj bi predstavljal ravno tam.


Poglejmo si te table podrobneje, tukaj so samo thumbnaili s povezavami do polne resolucije:

Seveda ne gre brez glavnega "krivca" za viadukt:


Oglejmo si še steber z drugih koncev Borovnice:








Nekaj z viaduktom povezanega materiala se najde tudi pri čuvajnici 666 na pobočju hriba, vzhodno od viadukta, kjer je nekdanja proga zavila na viadukt. Do tja naj bi bila urejena pot skozi podhod pod žel. postajo in potem navzgor. Kolesarji pa se bomo od postaje raje zapeljali po novourejeni kolesarski stezi proti severu, nato desno in skozi podvoz pod sedanjo progo, nato kar strmo navzgor in potem ostro desno na traso nekdanje proge (je še kar lepo urejena vse od viadukta Breg, ki je tudi uradno odprt za pešce in kolesarje) do čuvajnice. Tam bi sicer pričakovali tablo o sami čuvajnici, pa so raje prenesli staro tablo, ki je včasih stala pri stebru:


Kolikor vem, je tudi ta maketa včasih stala pri stebru:


Za tole klopco posvečeno presvitlemu cesarju se pa ne spomnim, da bi jo že kje videl:


Ker je delno povezano z viaduktom, samo še nekaj besed o prvotni progi. Kot rečeno, stara trasa je lepo sledljiva (asfalt ali makadam) od čuvajnice 666 do viadukta Breg in še malo čez, kot tudi iz Goričice pod Krimom vse do severnega konca porušenega viadukta Pako (danes zaraščen v goščavi) in verjetno še kakšen fragment.