Ljubljana - Maribor ICS 14 16 min V ODHODU
Rimske Toplice Šentilj m. - Ljubljana ICS 31 7 min V ODHODU
Kresnice Dobova m. - Jesenice m. EC 212 26 min V ODHODU
Zagorje Jesenice m. - Dobova m. EN 415 23 min V ODHODU
Ljubljana Hodoš - Koper IC 503 26 min V PRIHODU
Sevnica Zidani Most - Dobova LPV 2393 6 min V ODHODU
Postojna Sežana - Ljubljana LPV 2651 PREDVIDENA ZAMUDA 30 min
Prestranek Ljubljana - Sežana LPV 2674 7 min V ODHODU
Šentjur Maribor - Zidani Most LPV 2933 5 min V ODHODU
Dobova Dobova m. - Jesenice m. LP 3154 PREDVIDENA ZAMUDA 660 min
Novo mesto Ljubljana - Metlika LP 3291 14 min V ODHODU
Grahovo Ljubljana - Nova Gorica LP 4290 6 min V ODHODU
Mala vprašanja
Re: Mala vprašanja
Eno majhno vprašanje, kateri vlak je ta, ki ima 11 ur zamude, pa ga ne najdem v voznem redu
- leteči vlak
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2592
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Mala vprašanja
sistem zgleda ne pusti številke vlaka s petimi številkami, vedno "poje" prvo številko pri optimileteči vlak napisal/-a: ↑15.09.2024, 10:20 Optima Express. Pravilna številka njihovega vlaka proti Beljaku je 13154.
Re: Mala vprašanja
Zdravo,.
Mislim, da smo že nekje razpravljali pa ne najdem... Zakaj ima nočni vlak za Stuttgart od 16. 11. obvoz preko Gradca in ali ga bo imel tudi naslednje leto?
Mislim, da smo že nekje razpravljali pa ne najdem... Zakaj ima nočni vlak za Stuttgart od 16. 11. obvoz preko Gradca in ali ga bo imel tudi naslednje leto?
Re: Mala vprašanja
Zdravo,
A bi kdo vedel oz. znal ocenit kakšna je približna razlika med obratovalnimi stroški SŽ510 in SŽ610 na isti progi.
Recimo Ljubljana - Divača.
A bi kdo vedel oz. znal ocenit kakšna je približna razlika med obratovalnimi stroški SŽ510 in SŽ610 na isti progi.
Recimo Ljubljana - Divača.
Re: Mala vprašanja
Ja loti se računanja, saj si menda študent. Program omrežja, stran 56 (tam nekje) imaš formulo za izračun trase, ne pozabi na pribitke za dizel. Poraba energije pa začneš pri zaokroženo na 1,2 litra na km za dizla. Ko to pretvoriš v energijo kWh (ti bo AI pomagala), lahko potem dobiš tudi za električarja. Zaradi visokega izkoristka električnega dela, brez mehanske pretvorbe dizel-elektro, v kombinaciji s strojevodjem, ki zna z manipulatorji (visoka uporaba EDZ), kjer gre vsa energija v napajanje pomožnih naprav (za razliko do dizelskega motorja, ki mora delovati), je pa še malo manj. Lahko tudi do 50 %. Stroški servisov so pa tam tam, centi na km.
Bo šlo?
Bo šlo?
Re: Mala vprašanja
Na žalost mi bo moj študij bolj težko pomagal pri temu izračunu.
Koliko pa SŽ 510 porabi elektrike in koliko stane?
Izkoristek dizelskega motorja je tudi bolj kot ne uganka?
Pa kako se obračunu trasa, če vozita 610 in 510 v spregi? Je tudi pribitek?
Zanima me za primer, da bi vlak za Pulo vozil direktno v spregi z kopalnim (če bi bil 510) iz Ljubljane.
Koliko pa SŽ 510 porabi elektrike in koliko stane?
Izkoristek dizelskega motorja je tudi bolj kot ne uganka?
Pa kako se obračunu trasa, če vozita 610 in 510 v spregi? Je tudi pribitek?
Zanima me za primer, da bi vlak za Pulo vozil direktno v spregi z kopalnim (če bi bil 510) iz Ljubljane.
Re: Mala vprašanja
Ja matematiko si pa imel? Je sicer forumla zapletena, ampak se da.
Poraba je dejansko odvisna od razmer na progi (število postankov, počasne vožnje, rdeč signal...), največ pa od strojevodje ki zna upravljati z EDZ (vrne lahko do 20 % porabljene, če ni ravno celotna proga v padcu), odpor proge, ter s samo bruto težo vlaka in je ni mogoče kar tako napisati. Razlika med dobrim, dinamično naravnanim strojevodjo in tistim na dnu, je lahko 15 % razlika v porabi na enaki trasi. Speljevanje mora biti hitro in učinkovito, potem pa minimalne spremembe za držanje progovne hitrosti, ker je kotalni upor vlaka pri voźnji zelo mali, takrat vlak porabi tudi zelo malo (upor zraka se pozna šele pri višjih hirtrostih, pospeševanje nad 160 km/h pa že terja precej več moči kot pri nižjih hitrostih), pusti sedaj koprčanko. EDZ se mora uporabljati do zadnjega. Kako porabe ne moreš kar napisari, se lepo vidi pri lokomotvah. 541 na lokalnem vlaku porabi nič kaj manj, kot na 2500 tonskem vlaku, ki nima rednih zaustavljanj. Pa še 541 na tovornem vlaku ima nižje temperature komponent, kar zmanjša intenzivnost hlajenja.
Če bi moral zaokrožiti lokalni vlak z električno garnituro, kjer se pogosto uporablja tudi EDZ (ko ta deluje vlak ne porablja ničesar iz voznega voda. Hlajenje-ogrevanje, razsvetljava, kompresor... se napajajo iz EDZ), porabi po pretvorbi iz porabe kW in minute delovanja, okoli 50 kWh na medpostajni odsek. Torej na povprečno progo, dokaj ravno se porabi od 350 kWh do 1 MWh (z že upošzevano EDZ), kar je zaokroženo na borzi vredno do okoli 80 €. Če pretovoriš približno 1,2 litra dizla v kWh je to 11,64 kWh porabe na kilometer, električni pa bi imel v idealnih razmerah okoli 5 kWh na km. Izkoristek dizla ne potrebuješ, saj je edini strošek le gorivo in pribitki na delovanje z dizelskim motorjem. Ker je električni Flirt malo težji, je razlika malo manjša.
Sprega je pa spet svoje podorčje. Izkrostek se porazdeli, na oba v nekem razmerju. Jasno da je poraba dizla potem malenkost manjša. Cena trase gre pa v sumo (upoštevajo se vsa vozila in skupna teža) , zato se ne pozna kaj pri trasi.
Na letnem nivoju je specifična poraba v potniškem prometu med 20 in 30 kWh na bruto tonski kilometer, zato je zgornji izračun le splošna zokrožitev nekakšnih idealnih razmer.
Poraba je dejansko odvisna od razmer na progi (število postankov, počasne vožnje, rdeč signal...), največ pa od strojevodje ki zna upravljati z EDZ (vrne lahko do 20 % porabljene, če ni ravno celotna proga v padcu), odpor proge, ter s samo bruto težo vlaka in je ni mogoče kar tako napisati. Razlika med dobrim, dinamično naravnanim strojevodjo in tistim na dnu, je lahko 15 % razlika v porabi na enaki trasi. Speljevanje mora biti hitro in učinkovito, potem pa minimalne spremembe za držanje progovne hitrosti, ker je kotalni upor vlaka pri voźnji zelo mali, takrat vlak porabi tudi zelo malo (upor zraka se pozna šele pri višjih hirtrostih, pospeševanje nad 160 km/h pa že terja precej več moči kot pri nižjih hitrostih), pusti sedaj koprčanko. EDZ se mora uporabljati do zadnjega. Kako porabe ne moreš kar napisari, se lepo vidi pri lokomotvah. 541 na lokalnem vlaku porabi nič kaj manj, kot na 2500 tonskem vlaku, ki nima rednih zaustavljanj. Pa še 541 na tovornem vlaku ima nižje temperature komponent, kar zmanjša intenzivnost hlajenja.
Če bi moral zaokrožiti lokalni vlak z električno garnituro, kjer se pogosto uporablja tudi EDZ (ko ta deluje vlak ne porablja ničesar iz voznega voda. Hlajenje-ogrevanje, razsvetljava, kompresor... se napajajo iz EDZ), porabi po pretvorbi iz porabe kW in minute delovanja, okoli 50 kWh na medpostajni odsek. Torej na povprečno progo, dokaj ravno se porabi od 350 kWh do 1 MWh (z že upošzevano EDZ), kar je zaokroženo na borzi vredno do okoli 80 €. Če pretovoriš približno 1,2 litra dizla v kWh je to 11,64 kWh porabe na kilometer, električni pa bi imel v idealnih razmerah okoli 5 kWh na km. Izkoristek dizla ne potrebuješ, saj je edini strošek le gorivo in pribitki na delovanje z dizelskim motorjem. Ker je električni Flirt malo težji, je razlika malo manjša.
Sprega je pa spet svoje podorčje. Izkrostek se porazdeli, na oba v nekem razmerju. Jasno da je poraba dizla potem malenkost manjša. Cena trase gre pa v sumo (upoštevajo se vsa vozila in skupna teža) , zato se ne pozna kaj pri trasi.
Na letnem nivoju je specifična poraba v potniškem prometu med 20 in 30 kWh na bruto tonski kilometer, zato je zgornji izračun le splošna zokrožitev nekakšnih idealnih razmer.
Re: Mala vprašanja
Že kar precej časa so na Dolenjski progi velike zamude, tudi do 1 ure. Tako sem opazil, da so recimo danes imeli vlaki tudi do 49 minut zamude. Človek bi mislil, da so po sredi kakšni remonti in nadomestni prevozi. Toda za danes tega ni zaslediti, ne na Dolenjki do Metlike,, ne do Sevnice. Zakaj torej take enormne zamude iz dneva v dan?
- leteči vlak
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2592
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Mala vprašanja
Glavni razlog za zamude so počasne vožnje, ki so nastale kot posledica slabega stanja proge in njenih objektov. Hitrostne omejitve lahko zasledimo skorajda vzdolž celotne relacije Ljubljana–Metlika (do Rosalnic se iz istih razlogov že nekaj časa niti ne vozi), kritično je predvsem na južni polovici. Sanacije, najpogosteje v obliki dopoldanskih zapor, potekajo počasi. Če k temu prištejemo še dokaj gost promet potniških vlakov, ki se morajo nekje križati, čakati na odjavo in na koncu izvesti obrat, se dodatne minute hitro nabirajo. Tudi izredni dogodki, sploh kakšna bližnja srečanja na številnih nivojskih prehodih, niso na žalost nič neobičajnega. Zamude na Dolenjki se seveda hitro prenašajo tudi na kočevske vlake.
Zgoraj opisano stanje je prisotno že kar nekaj časa. Komaj se opravi sanacija na določenem odseku, že je na sporedu nova vožnja merilnega vlaka, ki "zaseje" nove počasne vožnje. Razmere za ljudi, ki se z vlaki vozijo v šolo ali na delo, postajajo nevzdržne. Za ilustracijo naj omenim, da so se na relaciji Ljubljana–Grosuplje–Ivančna Gorica in obratno v preteklih letih vzpostavili dodatni odhodi šolskih avtobusov, redne avtobusne linije pa so okrepili (npr. sočasni odhod z dvema avtobusoma s 50+ sedeži). Število povezav z vlakom je bilo že tako majhno, sedaj pa še to debelo zamuja.
Zgoraj opisano stanje je prisotno že kar nekaj časa. Komaj se opravi sanacija na določenem odseku, že je na sporedu nova vožnja merilnega vlaka, ki "zaseje" nove počasne vožnje. Razmere za ljudi, ki se z vlaki vozijo v šolo ali na delo, postajajo nevzdržne. Za ilustracijo naj omenim, da so se na relaciji Ljubljana–Grosuplje–Ivančna Gorica in obratno v preteklih letih vzpostavili dodatni odhodi šolskih avtobusov, redne avtobusne linije pa so okrepili (npr. sočasni odhod z dvema avtobusoma s 50+ sedeži). Število povezav z vlakom je bilo že tako majhno, sedaj pa še to debelo zamuja.
Aljaž
Re: Mala vprašanja
LV, hvala za odgovor. Vseeno se mi pa poraja vprašanje, kako lahko na velikem delu proge pride do nenadnega poslabšanja situacije, še leto dni nazaj, ko sem se vračal iz Semiča, so vlaki vozili povsem normalno, razen kakšnega odseka, kjer so kaj delali ni bilo počasnih voženj. In nato nenadoma šok, same počasne vožnje (trenutno se vožnje na tej progi izogima zaradi enormnih zamud). Zdravorazumskemu človeku ni jasno, kakšno vzdrževanje se to gredo, končno na vsej progi skorajda ni prometa z najvišjimi osnimi obremenitvami, ki bi lahko pomermbneje vplivalo na stanje.. Po drugi strani pa vso to "sranje" sovpada z omejitvijo na 30 km/h pri vsakem najmanjšem delu, še skozi Pragersko, leto po svečani otvoritvi sem se vozil s 30 km/h po novih tirih skozi svečano odprto postajo.....
Re: Mala vprašanja
dolenjska proga je razsuta do te točke, da popravila ki se izvajajo ne pomagajo da karikiram, zamenjaš 5 pragov vmes pa ugotoviš da je še 10 slabih. To je tako kot če bi nekoga ki je bil ustreljen zdravil s obližem. Potreben je kompletni remont proge.Ljubitelj napisal/-a: ↑11.05.2025, 17:36 LV, hvala za odgovor. Vseeno se mi pa poraja vprašanje, kako lahko na velikem delu proge pride do nenadnega poslabšanja situacije, še leto dni nazaj, ko sem se vračal iz Semiča, so vlaki vozili povsem normalno, razen kakšnega odseka, kjer so kaj delali ni bilo počasnih voženj. In nato nenadoma šok, same počasne vožnje (trenutno se vožnje na tej progi izogima zaradi enormnih zamud). Zdravorazumskemu človeku ni jasno, kakšno vzdrževanje se to gredo, končno na vsej progi skorajda ni prometa z najvišjimi osnimi obremenitvami, ki bi lahko pomermbneje vplivalo na stanje.. Po drugi strani pa vso to "sranje" sovpada z omejitvijo na 30 km/h pri vsakem najmanjšem delu, še skozi Pragersko, leto po svečani otvoritvi sem se vozil s 30 km/h po novih tirih skozi svečano odprto postajo.....