Carpe diem: Laško 12. aprila 2025.

[Stanley]

Že nekaj časa me ni bilo na tem forumu, medtem pa sem nadaljeval s potepanjem po hrvaških železnicah. Odločil sem se, da za spremembo obiščem sosede v Deželi, da uživam v dobro vzdrževanih evropskih železnicah in se brez veliko prestopanja in čakanja udobno in s spodobno hitrostjo pripeljem od točke A do točke B. Resda brez edine prednosti HŽPP, brezplačnih voženj za upokojence, ampak nisem tako reven, da ne bi mogel tvegati nekaj evrov za vlak. Za potovanje sem uporabil vlaka LPV 2256 + LPV 2912 in na povratni poti EC 151 + LVP 2395 s prestopanjem v Zidanem Mostu.
Zakaj sem izbral Laško? Ni posebnega razloga, preprosto še nikoli nisem bil tam, pa tudi ni daleč - le 3 km peš do Dobove in 63 km z vlakom. Poleg tega je Laško lepo in zanimivo mesto, na postajah pa ni čakanja, ali se bo tovorni vlak usmilil, ker vozijo po tekočem traku.
Rad bi omenil, da sem na srečo naletel na nekaj popusta SŽ in namesto pričakovanih 13,1 evra me je potovanje skupaj stalo le 6,7 evra. Iz nekega razloga sem moral kupiti ločene vozovnice iz Dobove do Zidanega Mosta in iz Zidanega Mosta do Laškega in obratno, torej za vsak vlak posebej, ampak to je bila moja najmanjša skrb.

Kot ponavadi, peš od doma do Dobove:





Postaja je običajno živahna:





Stadler SŽ 313-015 je prispel iz Ljubljane in se takoj vrača. Peljal me bo do Zidanega Mosta:



Moram priznati, da občudujem prometno osebje na postaji Zidani Most zaradi načina, kako upravljajo promet. Na samo treh tirih jim uspe razvozlati vozel potniških vlakov, ki prihajajo in odhajajo v vse tri smeri, skozi to gnečo pa potiskajo tudi tovorne vlake. Tako so na tretji tir, kjer je bil Stadler, ki me je pripeljal iz Dobove, postavili potniški Siemens Desiro iz Maribora, tako da je bilo treba narediti nekaj korakov, da sem prestopil iz enega vlaka na drugega.
In že smo odšli. Po kratki vožnji prispem na cilj.

Postaja

Laško je postaja na progi D30 Zidani Most - Šentilj - Državna meja, na kilometrski poziciji 526+552. Od sosednje postaje Rimske Toplice je oddaljena 7 km v smeri proti Zidanemu Mostu, od postaje Celje pa 10 km v smeri proti Šentilju. Najvišja dovoljena hitrost za vlake z nagibno tehnologijo je 90 km/h, za ostale vlake pa 80 km/h.



Postaja Laško me je fascinirala s svojim videzom, opremo in predvsem urejenostjo. Na peronih ali v notranjosti nisem videl niti enega madeža, niti enega samega papirja, niti ene same packe. Niti ene same črte na stenah in stebrih, kaj šele grafitov in drugih čačk. Tudi na dvigalih, ki za razliko od HŽ-jevih delujejo, tega nisem videl. In tudi Slovenci imajo težave z grafitarji. Skratka, stopil sem v drug svet, v tisto, kar sem pričakoval od svoje države, ko sem bil še naiven.

Pogled na drugo ploščad:



Pri nas bi bilo vse to po dveh ali treh dneh lisasto, poleg vseh mogočih oblakov in mehurčkov pa bi se pojavile tudi kakšne svastike, zvite črke ''U'' in krvoločna sporočila:

[Stanley]

Nekaj slik nedavno prenovljene postaje brez komentarjev:

[Stanley]

Med mojim relativno kratkim bivanjem na postaji je mimo peljalo več tovornih vlakov. Nisem jih štel, le nekaj sem slišal, in večinoma so šli mimo ko nisem bil na peronu, ampak kje drugje, ali pa nisem imel časa pripraviti fotoaparata. Ocenjujem, da je šlo mimo približno šest ali sedem tovornih vlakov, na hitro pa sem ujel tudi dva speta Stadlerja, ki sta ravno švigala mimo v smeri Celja.

Tega sem ujel s perona:

[Stanley]

Relikvije preteklosti kot spomenik neke davne dobe:

[Stanley]

Laško

Tisti, ki spremljate moje potopise, veste, da se vedno znova vračam k kraju, po katerem je postaja poimenovana. Laško (nem. Tüffer) je mesto s 3328 prebivalci (2024) in sedež istoimenske občine v osrednji Sloveniji, v Štajerski in Savinjski statistični regiji. Mesto je najbolj znano po termah Thermana Laško in Pivovarni Laško, največji pivovarni v Sloveniji, ustanovljeni leta 1825.
Prenašam zapis o zgodovini Laškega s spletne strani Občine Laško:

Obdobje prvih slovanskih naselij (okoli leta 600 po Kr.) na teh območjih dokumentirajo številna krajevna imena. Laško, Lahomšek, Lahomno, Laška vas, Lahov grabe, Lahov potok, Lahomnica kažejo na to, da so se slovansko govoreči priseljenci na teh območjih srečali s prejšnjim prebivalstvom, ki so ga zaradi latinskega jezika imenovali Lahi.
Območje današnje občine Laško je bilo kmalu pod fevdalno oblastjo nemškega govornega območja in pod izrazitim vplivom rimokatoliške vere. Fevdalno gospostvo Laško je imelo sedež v laškem gradu in se je razprostiralo na veliko večjem območju, kot je ozemlje današnje občine Laško. Na zahodu je ozemlje segalo do današnjih Trbovelj, severna meja je potekala po črti: Mrzlica, Gozdnik, Šmohor, Tremerje in do reke Voglajne, ki je skupaj z mejo Kalobja in Sv. Ruperta, predstavljal vzhodno mejo tega ozemlja. Meje laškega gospostva so segale dalje do Jurkloštra, Lisca, do območja današnjih Radeč. Laško je bilo tudi sedež prvotne župnije, ki je imela le nekoliko manjši obseg na zahodu in vzhodu. Laško gospostvo je spadalo v Savinjsko (mejno) pokrajino, torej ni pripadalo Štajerski, ampak je bilo priključeno Dolenjski. Jezikovni vplivi te povezave so vidni še danes, saj laški jezik spada v skupino dolenjskih jezikov.
Prva omemba Laškega je iz leta 1147, prva uradna omemba Laškega pa iz leta 1182, ko je štajerski vojvoda Otokar VI. Traungavski je žiškemu samostanu daroval razne dohodke in večkrat omenil svoje posestvo v Laškem.
Po omenjeni graščini - rodbini Traunga, so tod pridobili posesti avstrijski Babenberžani, za katere je imelo gospostvo Laško zaradi svoje izjemne prometne lege velik pomen. Lepold VI. iz Babenberžana je dal zgraditi kamniti most čez Savo (današnji Zidani Most), prezidal je kartuzijo v Jurkloštru in povzdignil Laško v trg (1277). Takrat je bilo v Laškem tudi sedež deželnega sodišča. Po izumrtju Babenberžanov je češki kralj Otokar II. zmagal je v sporu za dediščino, vendar so tukajšnje območje kmalu prevzeli Habsburžani.
Laško za Habsburžane ni bilo posebnega pomena, zato so ga dajali v zastavo različnim fevdalcem, najdlje pa so ga imeli v zastavi Celjski grofje. tako je območje Radeč izpadlo iz ozemlja laškega gospostva.
Trški privilegiji iz XIII. odst. niso se ohranile, ker so propadle med turškimi vpadi 1471 in 1486-90. Leta 1490 je cesar Friderik III. je potrdil Martinjski sejem (11. november) Laščanom. Leta 1598. je dal nadvojvoda Ferdinand Laščanom vsako leto voliti sodnika; vzporedno s tem je bil dodeljen tudi trški grb: tri srebrne lilije na modrem polju. Leta 1527 imamo podatek o prvem učitelju, ki je bil tudi organist. Leta 1534 je zabeležen prvi laški zgodnjekletar (padar) Kunc. V letih 1554-81 je bil zastavnik laške graščine Janez Krstnik Valvasor, ki je zgradil nov špital (danes hotel Savinja). Leta 1635 so bili laški podložniki izredno aktivni v kmečkem uporu. Med tridesetletno vojno se je po desnem bregu Savinje do Trbovelj razširila kuga, ki je terjala okoli 700 življenj.
Leta 1620 so Habsburžani prodali laško gospostvo baronom Mascon, leta 1665 pa so dvorec kupili grofje Vetter von der Lilie. Leta 1675-76. ti grofje so ob Savinji zgradili velik grad, kjer so bili uradi, danes pa je v tem poslopju občinska uprava.

Mesto Laško, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681:



Vse do IX. stoletja je celotno območje Laškega živelo odmaknjeno, saj ni bilo pravih cest. Šele v letih 1815-16. na desnem bregu Savinje je bila zgrajena cesta Celje - Zidani Most, leta 1826 pa je bil v Zidanem Mostu zgrajen most čez reko Savinjo. Te cestne povezave so omogočile začetek razvoja skromne industrije in rudarstva. Najpomembnejšo prometno povezavo je Laško dobilo z izgradnjo železnice Ljubljana – Celje leta 1849. Takrat se je povečal izkop premoga v Hudi Jami, Govcah in Trobnem delu, pivovarna je postala industrijsko podjetje, odprle so se toplice, razcvetela se je usnjarska, tkalska in barvarska obrt, vse to pa je bistveno spremenilo življenje v Laškem in okolici. Kmetijstvo je doživelo korenite spremembe, saj so kmetje opustili vinogradništvo in začeli s sadjarstvom in živinorejo.
Marčna revolucija leta 1848 je prinesla upravne spremembe, saj je Laško postalo sedež okrajnega sodišča, sodni okraj pa je imel približno enake meje kot nekdanje laško gospostvo na levem bregu Savinje. Imenovani uradniki so bili večinoma nemške krvi, kar je vodilo do etničnih konfliktov z lokalnim prebivalstvom. Nastajale so organizacije in društva, ki so bila skoraj vsa narodnostno ločena. Edino edinstveno društvo v tistem času je bilo gasilsko društvo, ki je eno najstarejših v Sloveniji. Čitalnica je bila ustanovljena leta 1869, zaradi političnih spletk tukaj živečih nemških naseljencev pa je imelo Laško nemškega župana vse do leta 1918. Takrat so samo mesto obvladovali Nemci, okolico pa Slovenci.
Po razpadu Avstro-Ogrske so narodnostni boji prenehali, povečala pa se je politična diferenciacija. Politični boji na območju današnje občine Laško so bili izjemno hudi, na področju kulturnega udejstvovanja pa je vladalo premirje med člani političnih strank in organizacij. Sokolci so se aktivno udeleževali cerkvenih obredov, privrženci konservativnega tabora pa prireditev v Sokolskem domu. To sožitje je bilo uničeno tik pred drugo svetovno vojno.
Leta 1924 je Laško dobilo okrajno glavarstvo. Leta 1927, ob 700-letnici prve omembe Laškega, je bilo Laško razglašeno za mesto. Leta 1928 so v mestu zgradili vodovod in tlakovali glavne ulice; zdravilišče v Laškem je že leta 1885 proizvajalo elektriko zase, občina pa je elektrifikacijo uvedla leta 1906. Laško je leta 1931 imelo nekaj več kot 1000 prebivalcev.

https://www.lasko.si/objave/175

Zanimiva fotografija iz bližnje preteklosti - "Vlak bratstva in enotnosti" na postaji Laško leta 1962:



Med znamenitimi ljudmi iz okolice Laškega izstopata pesnik in duhovnik Anton Aškerc (1856-1912) in pisatelj France Bevk (1890-1970).

Anton Aškerc:



France Bevk:



V sedanjost se vračamo s krajšim sprehodom po mestu:

[Stanley]

Nekaj motivov iz okolice postaje:







Izstopim na breg Savinje, ki deli mesto na dva dela. Savinja je levi pritok Save; Dolga je 102 km, porečje pa obsega 1848 km2. Izvira v Kamniško-Savinjskih Alpah (Logarska dolina) na nadmorski višini 1310 m in se pri Zidnem mostu izliva v Savo. Široka Donja Savinjska dolina, ki se razteza med Letušem in Celjem, je znana že od konca 19. stoletja. stoletja za pridelavo kakovostnega hmelja. V Zgornji Savinjski dolini (Logarska dolina, Solčava, Luče, Ljubno, Mozirje z Golto) je razvit poletni in zimski turizem:







Župnijska cerkev posvečena svetemu Martinu. Od prvotne romanske zasnove so ohranjeni masivni zvonik (pevski stolp), glavna ladja in značilen križno obokan strop. Podoben slog je bil prvič uporabljen v kartuziji v Jurkloštru. Po slogu sodeč je bila cerkev zgrajena konec 12. stoletja. ali v začetku XIII. stoletja in je zato eden najpomembnejših romanskih spomenikov na Slovenskem. (Župnija Lahi se v listinah prvič omenja razmeroma pozno, leta 1257, vendar domnevajo, da je misijonska postaja na tem mestu stala že v 9. stoletju.)

Cerkev sv. Martina je kulturni spomenik kot nepremična kulturna dediščina:



Na hribu nad Laškim stoji staro gradišče. Grad nad mestom, ki je bil nekoč upravni sedež gospostva in deželnoknežjega dvora, je verjetno obstajal že v 11. stoletju. stoletja, v pisnih dokumentih pa je bila prvič omenjena leta 1270. Dolga leta je bila v lasti Celjskih grofov, ki naj bi jo uporabljali kot lovsko kočo. Ime Tabor je dobil v času turških vpadov, ko je s svojimi utrdbami ščitil prebivalce trga.
Po turškem požigu leta 1487 je bil grad spremenjen v protiturški tabor, od tod tudi njegovo ime. Ob koncu turškega padca je stoletja stala in propadala kot zapuščena trdnjava. Ruševine so v petdesetih letih prejšnjega stoletja začeli čistiti domačini sami v okviru Turističnega zavoda. Poskrbeli so tudi za elektrifikacijo. Od leta 1984 do 1988 je Pivovarna Laško z obsežno prenovo preprečila propadanje in s pomočjo izjemne strokovne ekipe pod vodstvom arhitekta Andreja Kemra dobila nov zagon.

[Stanley]

Vračamo se v prelepo Savinjo:



Na obeh straneh mostu sta dve zanimivi razgledni točki:





Savinje se iz starih časov spominjam kot umazano sive reke, največji onesnaževalec pa je bila, če se ne motim, Cinkarna Celje. Danes je Savinja zelena in zgledno čista:





Pivovarna Laško je bila zame predaleč, da bi se tja sprehodil, vendar so njene sledi povsod. To je spomenik laškemu kralju piva:





Spet sem na železnici. Pri pripravah na potovanje je šlo nekaj narobe, ker sem pozabil, da predvideni povratni vlak ob sobotah ne vozi, zato sem moral skrajšati bivanje v Laškem:

[Stanley]

Vkrcal sem se na vlak EC 151 iz Dunaja v Ljubljano:



V Zidanem Mostu sem moral na vlak za Dobovo čakati približno eno uro, kar sem izkoristil za malo potepanja po postaji:













Dobova, ista platforma, s katere sem začel:



Več podrobnosti (v hrvaščini, potrebna je prijava):

https://www.zeljeznice.net/forum/index. ... /#comments

(Za morebitne napake v besedilu je odgovoren Google Prevajalnik )

[igor72]

lepo in poučno ...takih prispevkov manjka zadnja leta...mimogrede: kam nalagaš slike?

[Anzee]

lepo in poučno ...takih prispevkov manjka zadnja leta...mimogrede: kam nalagaš slike?

Res je, vec takih fotopisov bi moralo biti. Odlicno! Slike pa kot vidim nalaga na imgur.com

[Stanley]

Točno tako, na Imgurju.
Vesel sem, da vam je popotni dnevnik všeč. Od mene jih bo še več.

[Tin€]

Se strinjam, več takih fotopisov bi moralo biti. Je pa zanimivo kako nekdo, ki ni stalni uporabnik/rezident vidi posamezne stvari in jih zna tudi predstaviti.
Toplo priporočam ogled celotnega fotopisa na povezavi katero je navedel avtor.

[sikos]

Zelo lep fotopis! Še več takih bi bilo lepo videti

[Stanley]

Vesel sem, da je bil potopis dobro sprejet. Vendar moram omeniti eno težavo, ki me moti, glede na to, da ne govorim slovensko. Natančneje, ko poslušam ali berem, razumem veliko večino besedila, sam pa lahko sestavim le nekaj stavkov. Zato sem prisiljen uporabljati Google Prevajalnik, ki pa počne vse mogoče neumnosti. Nekatere prepoznam in takoj popravim, nekatere pa verjetno tudi spregledam. Zato me prosim opozorite na takšne primere in po potrebi vprašajte "kaj je pisatelj mislil?"

[Anzee]

Zato sem prisiljen uporabljati Google Prevajalnik, ki pa počne vse mogoče neumnosti. Nekatere prepoznam in takoj popravim, nekatere pa verjetno tudi spregledam.

Mislim da je tudi tekstovno odlicno napisano, marsikdo veliko bolj grdo po "slovensko" pise po raznem facebooku in podobnem.
Za prevajanje namesto google translate mogoce predlagam DeepL - https://www.deepl.com/en/translator